Zaradi neobvladljivih kriminalnih tolp obupani Kočevci razmišljajo o varnostnem samoorganiziranju. Storilce poznajo, a iz strahu molčijo

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Kočevje je nevarno. Tatvine, kraje, vandalizem, ropi. Škoda zaradi kriminala v občini je že presegla pol milijona evrov. Ljudje se zvečer ne upajo sami hoditi po mestu, gospodarstveniki, ki so bili tarče kaznivih dejanj, napovedujejo, da bodo obrate preselili v drugo občino, turizem  upada tudi zaradi napadov na turiste. V juliju so v občini zabeležili 99 kaznivih dejanj, pretekli mesec 63.

A »brezobzirno divjanje huliganskih tolp,« kot stanje opisuje župan Vladimir Prebelič, sploh še ni vse. Po Kočevju, po njegovih besedah kot gobe po dežju na državni zemlji rastejo črne gradnje, divja odlagališča in kurjenje odpadnih materialov se vrstijo na ozemlju Sklada kmetijskih zemljišč.

Župan pa opozarja, da se zdi, da je kriminal v občini preprosto dovoljen, hkrati pa v Kočevju dobivajo občutek, da je država na Kočevsko popolnoma pozabila, saj k njim ne pride praktično nihče od pristojnih, ki jih vabijo.

»Pravosodni sistem deluje sorazmerno tolerantno do kršilcev javnega reda in miru, do vlomilcev in t.i. manjših kriminalcev. Policija in sodišča odkrito spodbujajo k neprijavljanju manjših škod, oziroma k umikanju prijav, zaradi česar ta dejanja praviloma ne doživijo epiloga. Tožilci odstopajo od pregona, sodniki, v kolikor do postopka sploh pride, izrekajo pogojne kazni ali nalagajo opravljanje družbeno koristnega dela,« je v dopisu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zapisal Prebelič.

Prebivalci Kočevja so se tako začeli samoorganizirati in red v enem primeru vzpostavljali celo z lovsko puško. Občina sedaj želi z dodatnim vzpostavljanjem varnosti na občinskih zemljiščih vzpostaviti video nadzor in preprečiti, da bi se v občini nad varnostnimi organi razočaranih občanov vzpostavili dve med seboj bojujoči se skupini lokalnega prebivalstva.

Prav tako na občini nameravajo najeti zasebno varnostno službo, ki bo dopolnilo kadrovsko podhranjenim policijskim enotam pri zagotavljanju varnosti na tem območju.

Kriminal v Kočevju ni nekaj novega. Včerajšnja izredna občinska seja na temo varnosti namreč ni bila prva. Varnost je redna tema razprav na in v občini. A tako hudo, kot je sedaj, menda še ni bilo.

Zaradi izkušnje, da policija ne ukrepa, trgovke v nekaterih trgovinah v Kočevju iz strahu, da bi bile žrtve nasilja, policiji med drugim ne prijavljajo tatvin pod vrednostjo 50 evrov, smo izvedeli od naših lokalnih virov.


Lokalni prebivalci opozarjajo, da so za dobršen del tatvin, ropov in kršenja javnega reda in miru ter drugih kaznivih dejanj zaslužni Romi, zato je medijsko sprenevedanje  o tem, kdo stoji za kaznivimi dejanji, odveč.

Po neuradnih informacijah z občine so člani organiziranih tolp pretežno predstavniki romske skupnosti, a so med njimi tudi drugi. Občani Kočevja v zapisih na družabnih omrežjih opozarjajo, da ne gre za nasprotovanje njihovi rasi, a da je težko gledati, kako Romi lahko počnejo, kar želijo, proti njim pa si ne upa ali noče nihče ukrepati.





Romi v Kočevju: neobvladljivi, vsi se jih bojijo, reševalne ekipe so v neprebojnih jopičih
V Kočevju živi čez 700 Romov, ki živijo v mestu, po vaseh in petih romskih naseljih, od katerih sta dve nelegalni. Kot je varuhinji človekovih pravic na srečanju o tej problematiki pred dobrim letom dni dejal tedanji podžupan, sedanji poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković, je »večina Romov je zadolženih, medsebojno in do države,«  pri čemer znaša dolg nekaterih zaradi neplačanih računov za elektriko, vodo in smeti ter glob za prometne prekrške in kazniva dejanja tudi do 90 tisoč evrov.

»Glede na nataliteto Romov in njihovo družinsko povezanost bodo čez 15 let vsa romska naselja premajhna, nelegalnih gradenj pa širiti ne moremo,« Bakovića navajajo v Dolenjskem listu.

Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev, ki ima med 550 učenci 64 Romov, je na istem srečanju predstavil problematiko romskih šolarjev:  »Če se jih v prvi razred vpiše 9, do sedmega razreda še hodijo, devetega pa konča eden ali dva,« je povedal in dodal, da postanejo romski otroci pri 14 letih popolnoma neobvladljivi in da to ni tako samo na Kočevskem, ampak tudi v Novem mestu.

Dolenjski list s srečanja z varuhinjo navaja še bese mestnega svetnika Božidarja Peteha, da je romska mladina postala neobvladljiva tudi romskim starešinam.  Da so neobvladljivi in da se jih bojijo učitelji, pa je opozorila tudi Jožica Pečnik, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ljubo Šercer ter dodala, da zanje ne skrbijo starši, temveč stari starši. Ker se jih bojijo tudi tudi v Zdravstvenem domu Kočevje, zato so najbolj izpostavljenim najbolj izpostavljeni, nabavil neprebojne zaščitne jopiče, o lanski razpravi o romski problematiki v Kočevju še piše Dolenjski list. 







[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
V kriminalu zaščiteni bolj od kočevskih medvedov
Dogajanje v Kočevju je najlepši primer kam lahko pripelje dajanje potuhe raznim družbenim podskupinam preko pozitivne diskriminacije in etiketiranje vseh, ki opozarjajo na probleme, z nestrpneži in rasisti. Da so Romi s svojim načinom življenja in neuklanjanjem skupnim "pravilom" v državi pogosto problem, najbolj vedo tisti, ki si z njimi delijo vsakdan. Potuha pa praviloma prihaja iz vplivnih krogov levičarskih nevladnih organizacij, medijev in aktivistov, ki večinoma živijo v (od njihovih problemov) oddaljeni Ljubljani. Treba si bo enkrat naliti čistega vina in povedati, da je tovrstno deviantno vedenje družbenih skupin potrebno regulirati in s kazenskimi pregoni zatreti v kali. Ne zato, ker gre za Rome, ampak ker gre za kršitve pravnega reda in ogrožanja varnosti širšega prebivalstva. Ker če tega ne bodo storili pooblaščeni državni organi, bomo na varnostno ogroženih območjih priča vse pogostejšemu varnostnemu samoorganiziranju civilne družbe v obliki raznih vaških straž, vard in podobnih ukrepov. In dokler se bomo tudi nad tovrstnim samoorganiziranjem zgolj zgražali, namesto iskali ter tudi naslovili razloge, zakaj do tega dejansko prihaja, bistva težav ne bomo rešili. Ne glede na to ali gre za Rome, migrante, volkove ali (kočevske) medvede.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Levi predsodki do Romov
  • 21. 09. 2023
Matic Vidic, vojak, ki Rome uči verouk: Žena je rekla, ali sem zmešan, stara mama pa, kaj mi je tega treba
  • 29. 09. 2023
Matic Vidic, vojaški diakon: dvema Romoma sem omogočil službo na komunali. Njunemu zgledu je sledilo deset drugih
  • 30. 09. 2023

Prihajajoči dogodki

OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
Ukrajinski nacionalni plesni ansambel Virsky prvič v Sloveniji
20:00 - 22:00
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Ogled koledarja