Zaradi neobvladljivih kriminalnih tolp obupani Kočevci razmišljajo o varnostnem samoorganiziranju. Storilce poznajo, a iz strahu molčijo
Uredništvo
- 6. 9. 2019 ob 14:07
- 9 komentarjev
Kočevje je nevarno. Tatvine, kraje, vandalizem, ropi. Škoda zaradi kriminala v občini je že presegla pol milijona evrov. Ljudje se zvečer ne upajo sami hoditi po mestu, gospodarstveniki, ki so bili tarče kaznivih dejanj, napovedujejo, da bodo obrate preselili v drugo občino, turizem upada tudi zaradi napadov na turiste. V juliju so v občini zabeležili 99 kaznivih dejanj, pretekli mesec 63.
A »brezobzirno divjanje huliganskih tolp,« kot stanje opisuje župan Vladimir Prebelič, sploh še ni vse. Po Kočevju, po njegovih besedah kot gobe po dežju na državni zemlji rastejo črne gradnje, divja odlagališča in kurjenje odpadnih materialov se vrstijo na ozemlju Sklada kmetijskih zemljišč.
Župan pa opozarja, da se zdi, da je kriminal v občini preprosto dovoljen, hkrati pa v Kočevju dobivajo občutek, da je država na Kočevsko popolnoma pozabila, saj k njim ne pride praktično nihče od pristojnih, ki jih vabijo.
»Pravosodni sistem deluje sorazmerno tolerantno do kršilcev javnega reda in miru, do vlomilcev in t.i. manjših kriminalcev. Policija in sodišča odkrito spodbujajo k neprijavljanju manjših škod, oziroma k umikanju prijav, zaradi česar ta dejanja praviloma ne doživijo epiloga. Tožilci odstopajo od pregona, sodniki, v kolikor do postopka sploh pride, izrekajo pogojne kazni ali nalagajo opravljanje družbeno koristnega dela,« je v dopisu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zapisal Prebelič.
Prebivalci Kočevja so se tako začeli samoorganizirati in red v enem primeru vzpostavljali celo z lovsko puško. Občina sedaj želi z dodatnim vzpostavljanjem varnosti na občinskih zemljiščih vzpostaviti video nadzor in preprečiti, da bi se v občini nad varnostnimi organi razočaranih občanov vzpostavili dve med seboj bojujoči se skupini lokalnega prebivalstva.
Prav tako na občini nameravajo najeti zasebno varnostno službo, ki bo dopolnilo kadrovsko podhranjenim policijskim enotam pri zagotavljanju varnosti na tem območju.
Kriminal v Kočevju ni nekaj novega. Včerajšnja izredna občinska seja na temo varnosti namreč ni bila prva. Varnost je redna tema razprav na in v občini. A tako hudo, kot je sedaj, menda še ni bilo.
Lokalni prebivalci opozarjajo, da so za dobršen del tatvin, ropov in kršenja javnega reda in miru ter drugih kaznivih dejanj zaslužni Romi, zato je medijsko sprenevedanje o tem, kdo stoji za kaznivimi dejanji, odveč.
Po neuradnih informacijah z občine so člani organiziranih tolp pretežno predstavniki romske skupnosti, a so med njimi tudi drugi. Občani Kočevja v zapisih na družabnih omrežjih opozarjajo, da ne gre za nasprotovanje njihovi rasi, a da je težko gledati, kako Romi lahko počnejo, kar želijo, proti njim pa si ne upa ali noče nihče ukrepati.
Romi v Kočevju: neobvladljivi, vsi se jih bojijo, reševalne ekipe so v neprebojnih jopičih
V Kočevju živi čez 700 Romov, ki živijo v mestu, po vaseh in petih romskih naseljih, od katerih sta dve nelegalni. Kot je varuhinji človekovih pravic na srečanju o tej problematiki pred dobrim letom dni dejal tedanji podžupan, sedanji poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković, je »večina Romov je zadolženih, medsebojno in do države,« pri čemer znaša dolg nekaterih zaradi neplačanih računov za elektriko, vodo in smeti ter glob za prometne prekrške in kazniva dejanja tudi do 90 tisoč evrov.
»Glede na nataliteto Romov in njihovo družinsko povezanost bodo čez 15 let vsa romska naselja premajhna, nelegalnih gradenj pa širiti ne moremo,« Bakovića navajajo v Dolenjskem listu.
Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev, ki ima med 550 učenci 64 Romov, je na istem srečanju predstavil problematiko romskih šolarjev: »Če se jih v prvi razred vpiše 9, do sedmega razreda še hodijo, devetega pa konča eden ali dva,« je povedal in dodal, da postanejo romski otroci pri 14 letih popolnoma neobvladljivi in da to ni tako samo na Kočevskem, ampak tudi v Novem mestu.
Dolenjski list s srečanja z varuhinjo navaja še bese mestnega svetnika Božidarja Peteha, da je romska mladina postala neobvladljiva tudi romskim starešinam. Da so neobvladljivi in da se jih bojijo učitelji, pa je opozorila tudi Jožica Pečnik, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ljubo Šercer ter dodala, da zanje ne skrbijo starši, temveč stari starši. Ker se jih bojijo tudi tudi v Zdravstvenem domu Kočevje, zato so najbolj izpostavljenim najbolj izpostavljeni, nabavil neprebojne zaščitne jopiče, o lanski razpravi o romski problematiki v Kočevju še piše Dolenjski list.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
A »brezobzirno divjanje huliganskih tolp,« kot stanje opisuje župan Vladimir Prebelič, sploh še ni vse. Po Kočevju, po njegovih besedah kot gobe po dežju na državni zemlji rastejo črne gradnje, divja odlagališča in kurjenje odpadnih materialov se vrstijo na ozemlju Sklada kmetijskih zemljišč.
Župan pa opozarja, da se zdi, da je kriminal v občini preprosto dovoljen, hkrati pa v Kočevju dobivajo občutek, da je država na Kočevsko popolnoma pozabila, saj k njim ne pride praktično nihče od pristojnih, ki jih vabijo.
»Pravosodni sistem deluje sorazmerno tolerantno do kršilcev javnega reda in miru, do vlomilcev in t.i. manjših kriminalcev. Policija in sodišča odkrito spodbujajo k neprijavljanju manjših škod, oziroma k umikanju prijav, zaradi česar ta dejanja praviloma ne doživijo epiloga. Tožilci odstopajo od pregona, sodniki, v kolikor do postopka sploh pride, izrekajo pogojne kazni ali nalagajo opravljanje družbeno koristnega dela,« je v dopisu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zapisal Prebelič.
Prebivalci Kočevja so se tako začeli samoorganizirati in red v enem primeru vzpostavljali celo z lovsko puško. Občina sedaj želi z dodatnim vzpostavljanjem varnosti na občinskih zemljiščih vzpostaviti video nadzor in preprečiti, da bi se v občini nad varnostnimi organi razočaranih občanov vzpostavili dve med seboj bojujoči se skupini lokalnega prebivalstva.
Prav tako na občini nameravajo najeti zasebno varnostno službo, ki bo dopolnilo kadrovsko podhranjenim policijskim enotam pri zagotavljanju varnosti na tem območju.
Kriminal v Kočevju ni nekaj novega. Včerajšnja izredna občinska seja na temo varnosti namreč ni bila prva. Varnost je redna tema razprav na in v občini. A tako hudo, kot je sedaj, menda še ni bilo.
Zaradi izkušnje, da policija ne ukrepa, trgovke v nekaterih trgovinah v Kočevju iz strahu, da bi bile žrtve nasilja, policiji med drugim ne prijavljajo tatvin pod vrednostjo 50 evrov, smo izvedeli od naših lokalnih virov.
Lokalni prebivalci opozarjajo, da so za dobršen del tatvin, ropov in kršenja javnega reda in miru ter drugih kaznivih dejanj zaslužni Romi, zato je medijsko sprenevedanje o tem, kdo stoji za kaznivimi dejanji, odveč.
Po neuradnih informacijah z občine so člani organiziranih tolp pretežno predstavniki romske skupnosti, a so med njimi tudi drugi. Občani Kočevja v zapisih na družabnih omrežjih opozarjajo, da ne gre za nasprotovanje njihovi rasi, a da je težko gledati, kako Romi lahko počnejo, kar želijo, proti njim pa si ne upa ali noče nihče ukrepati.
Kočevje: Nekateri pozabljajo, da je bil podžupan, zadolžen za Rome, nekd. kočevski policist, nekdanji kočevski komandir in zdajšnji poslanec SD: Predrag Baković. Njegovega imena ne omenjajo, najbrž je sveto.
Težave s kočevskimi Romi niso od včeraj.
— Vida Kocjan (@VidaKocjan) September 6, 2019
Romi v Kočevju: neobvladljivi, vsi se jih bojijo, reševalne ekipe so v neprebojnih jopičih
V Kočevju živi čez 700 Romov, ki živijo v mestu, po vaseh in petih romskih naseljih, od katerih sta dve nelegalni. Kot je varuhinji človekovih pravic na srečanju o tej problematiki pred dobrim letom dni dejal tedanji podžupan, sedanji poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković, je »večina Romov je zadolženih, medsebojno in do države,« pri čemer znaša dolg nekaterih zaradi neplačanih računov za elektriko, vodo in smeti ter glob za prometne prekrške in kazniva dejanja tudi do 90 tisoč evrov.
»Glede na nataliteto Romov in njihovo družinsko povezanost bodo čez 15 let vsa romska naselja premajhna, nelegalnih gradenj pa širiti ne moremo,« Bakovića navajajo v Dolenjskem listu.
Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev, ki ima med 550 učenci 64 Romov, je na istem srečanju predstavil problematiko romskih šolarjev: »Če se jih v prvi razred vpiše 9, do sedmega razreda še hodijo, devetega pa konča eden ali dva,« je povedal in dodal, da postanejo romski otroci pri 14 letih popolnoma neobvladljivi in da to ni tako samo na Kočevskem, ampak tudi v Novem mestu.
Dolenjski list s srečanja z varuhinjo navaja še bese mestnega svetnika Božidarja Peteha, da je romska mladina postala neobvladljiva tudi romskim starešinam. Da so neobvladljivi in da se jih bojijo učitelji, pa je opozorila tudi Jožica Pečnik, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ljubo Šercer ter dodala, da zanje ne skrbijo starši, temveč stari starši. Ker se jih bojijo tudi tudi v Zdravstvenem domu Kočevje, zato so najbolj izpostavljenim najbolj izpostavljeni, nabavil neprebojne zaščitne jopiče, o lanski razpravi o romski problematiki v Kočevju še piše Dolenjski list.
V Kočevju smo zaradi tega razburjeni že 15+ let. Ne, ne gre za mladostniški vandalizem, to se sliši samo malo lumpasto, ampak organizirane, oborožene in nevarne tolpe. Tako zelo, da gredo specialci v njihove tabore zamaskirani, da jih kasneje ne fašejo. https://t.co/JxMSq7MM05
— 🐾 Nataša Briški (@DC43) September 6, 2019
Tako je, ne Romi, ker ti so civilizirani, ampak v 80 % ali najverjetneje še več so to cigani. Pri nas v Kočevju so glavni dilerji z drogo in zadnje čase tudi begunci. Preveč v rokavicah delajo z njimi, zato je, kar je.
— 🐾 Nataša Briški (@DC43) September 6, 2019
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
25. 4. 2025 ob 18:08
V Vatikanu še zadnje priprave pred jutrišnjim pogrebom svetega očeta
25. 4. 2025 ob 15:41
Stanislav Turudija: branilec slovenske zemlje
25. 4. 2025 ob 12:20
Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00
Vladna uravnilovka v mizeriji
24. 4. 2025 ob 17:29
Kajni in Abeli sodobnega časa (3. del): Strankarstvo med I. in II. svetovno vojno
24. 4. 2025 ob 17:20
Ekskluzivno za naročnike
Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
25. 4. 2025 ob 18:08
Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00
Umetnik in njegova umetnost
24. 4. 2025 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
25
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
10:00 - 18:00
APR
25
Viva la pasta!
11:00 - 21:00
APR
26
Šmarski mini kino: Divjaki (film za družine in otroke)
09:00 - 10:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
Video objave
[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38
Izbor urednika
Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10
Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
9 komentarjev
Hribarjev Rafko
Predvsem čestitam za odličen komentar! Popoln zadetek: "...kam lahko pripelje dajanje potuhe raznim družbenim podskupinam .... in etiketiranje vseh, ki opozarjajo na probleme, z nestrpneži in rasisti..."
Zanimovo, na zahodu, na primer v Franciji so že pred desetletji spoznali "hvaležnost" Ciganov za dajanje potuhe...
Jože Kurinčič, dobro ste predstavili dilemo izraza Cigan/Rom.
Zgolj kratek pogled na Youtube:
-Oto Pestner - Ciganček na ulici
-Oto Pestner - Ciganska kri (original) ¹⁹⁹¹
-Oto Pestner - Cigančkova violina
Kraševka
LJUDJE se samoorganizirajo takrat, ko začutijo, da jih državni organi sploh ne ščitijo, ampak le TLAČIJO.
Državni aparat, je namenjen temu, da brani svoje DRŽAVLJANE.
Toda sedaj že nekajkrat po vrsti LEVE vlade, se na državljane požvižgajo.
Te vlade govorijo o STABILNI vladi, ki ji je edini cilj, da obdržijo ministrske položaje.
Ministri prisegajo, da bodo delali v dobro države in njenih državljanov. Če tega ne delajo, bi jih lahko OBTOŽILI za krivo prisego !
MEFISTO
Vsi ministri s premierom vred so krivoprisežniki.
Alojzij Pezdir
Če pristojni organi državne oblasti v RS niso sposobni zagotoviti varnosti in nedotakljivosti premoženja ter temeljnih osebnih svoboščin in pravic posameznikov na ozemlju pod svojimi pristojnostmi, potem se slej ko prej zgodi in se mora zgoditi državljanska nepokorščina in se začenjajo organizirati para-vojaške ali para-policijske skupine prostovoljcev.
Samoorganiziranje državljanov RS pred kriminalci, nezakonitimi migranti ali preveč razmnoženimi divjimi zvermi v RS bi moralo biti za najodgovornejše funkcionarje in organe v RS poslednje opozorilo in poslednji krik obupa ogroženega ljudstva, ki s prostovoljnim samoorganiziranjem za varovanje lastnega premoženja ter odpravo vzdušja osebne ogroženosti izraža obtožujoče popolno nezaupanje v legalno in legitimno izvoljene organe državne oblasti v RS.
Pristojni organi izvršilne in sodne veje oblasti v RS namreč več kot očitno že vrsto let ne obvladujejo varnostnih izzivov na celotnem ozemlju in v akvatoriju RS ter ob tem še medijsko sistematično zavajajo javnost in ji prikrivajo resnična dejstva in resnične protagoniste kriminalnih dejanj ter sistematičnih kršitev veljavne ustavne in pravne ureditve v RS.
Enakost državljanov RS pred zakonom je zaradi birokratske brezbrižnosti, odtujenosti in neučinkovitosti pristojnih organov RS skoraj tri desetletja po osvoboditvi RS ter po uveljavitvi demokratičnega večstrankarskega pluralizma videti bolj oddaljen civilizacijski in demokratični ideal, kot se je zdel ob veličastnih trenutkih osvoboditve izpod diktature komunističnega enoumja ter ob vsaj deklarativni zastavitvi in zasilni uveljavitvi univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
STAJERKA2021
Ta vandalizem in predznost je odraz večletne "asimilacije" pri nas. Kaj lahko pričakujemo od migrantov, ki prihajajo? Še ti cigani se niso oziroma NOČEJO asimilirati? Zakaj le? Računov ne plačujejo, gradijo kjer se jim zahoče, kradejo, nadlegujejo in izsiljujejo - pa se jim nič ne zgodi! Država jim z ozirom na veliko število otrok radodarno namenja kup denarja.
Hvala pravna država, kjer ni pravni red za vse enak! Če to počne mladina, le kaj si lahko obetamo od odraslih ciganov?
Kraševka
Kakor koli obrnemo., vsi prebivalci se moramo držati določenih PRAVIL. Kdor krši pravila mora biti kaznovan, pa naj bo Gorenc, Dolenc, Primorec ali ROM.
Policija in sodišče morata obsojati DEJANJA, ki so v nasprotju s SLOVENSKIMI zakoni. Pred zakonom pač moramo biti vsi enaki, neglede na raso in poklic. Krasti ne sme NIHČE, ne Primorec, ne Dolenc, ne Jankovič in tudi ne Cigan.
AlojzZ
"Storilce poznajo, a iz strahu molčijo"
Uredništvo namiguje na ogroženo etnično skupnost. Sem prav razumel?
miha.curk
Ne samo namiguje, če preberete do konca čisto odkrito pove da gre za Rome.
Jože Kurinčič
Drug pogled
Za deviantno vedenje ciganske mladine so najprej odgovorni Cigani sami , njihove družine in njihova skupnost.
(Nalašč uporabljam izraz Cigani, ne Romi. Najprej zato, ker Cigani sami sebe tako imenujejo in je to njihovo pravo ime, pa tudi zato, ker ne pristajam na logiko, da ker se je to ime zaradi diskriminacije in predsodkov do njih »umazalo«, prevzamemo drugo ime. Kot da bi izraz Gorenjci zaradi njihove pregovorne škrtosti, in ker poznamo tudi koga, ki je gorenjc z malo (namreč pretirano šparoven), kot poznamo cigan z malo, zamenjali z npr. Podkaravankarji.) A ne samo oni. Gotovo nosi krivdo tudi širša skupnost, občina, država, in tudi posamezniki, ki gojijo/mo predsodke do Ciganov in njihovega načina življenja. Cigani se sicer zaradi specifičnega načina življenja, jezika ... sami umikajo v geto, a jim pri tem umikanju z nerazumevanjem tudi ostali krepko pomagamo. S tem, da jih že vnaprej označimo kot tiste, ki nič ne prispevajo v našo skupnost oz. ne opazimo in ne cenimo tistega, kar prispevajo.
V članku je zapisano: " OŠ Zbora odposlancev ima med 550 učenci 64 Romov." To je zapisano, kot da bi bil ta podatek zaskrbljujoč. Saj je skrb vzbujajoč, a ne zato, ker je v šoli toliko ciganskih otrok - zaradi tega je treba Cigane pohvaliti - ampak zato, ker je drugih tako malo. Namesto da bi cenili njihovo odprtost za življenje, in to, da se prav veliko ne sprašujejo, kaj bodo jedli in kaj bodo pili in s čim se bodo oblačili, nad njimi vihamo nos v zagledanosti v lasten strah pred življenjem, ker se mi pa preveč bojimo, kaj bomo jedli in kaj bomo pili. Cigani so nam lahko v marsičem korektiv. Ob njih bi se lahko naučili tega, da je naša skrb za materialne dobrine pretirana, naš strah pred življenjem nesmiseln.
Ob številnih njihovih šolskih otrocih bi si lahko rekli: »Dobro, da so vsaj Cigani. Če ne, kaj bi delali učitelji v šoli v napol praznih razredih?«
Gotovo je še več takega, kar prinaša v slovenski prostor ciganska kultura. Recimo specifično glasbo. In tudi jezik, ki, žal, (vsaj po mojem vedenju) nima mesta v šolah, ki jih obiskujejo mali Cigančki. Kako naj se otrok socializira, če je njegov materni jezik (tisti, v katerem izreka najintimnejše misli in čustva) odrinjen v neko družinsko rabo in se ga je treba v javnosti sramovati. (Tako vlogo naj bi imela slovenščina na Primorskem pod fašistično Italijo.)
Na državni ravni bi jih lahko priznali kot narodno manjšino, ki jim pripada tudi pouk njihovega jezika.
Poskušal sem predstaviti pogled na cigansko deviantno mladino z drugega zornega kota. Ta počenja neumnosti tudi zato, da se uveljavi, izkaže, zbudi pozornost. Vsi si želimo pozornosti in potrditve. Sprašujem se, kakšne možnost za to imajo mladi Cigani v krajih, kot je Kočevje ali Novo mesto, v katerih so bolj ali manj stalni konflikti med Cigani in ostalimi prebivalci. Katero področje za uveljavitev jim je še odprto? So s tem, kar so, za druge kakorkoli zanimivi? So prekmurski Cigani tako drugačni, da od tam ni slišati za take napetosti in konflikte ali pa se je v Prekmurju uveljavil drugačen tip odnosa oz. sožitja med Cigani in ostalim večinskim prebivalstvom.
Da je nekaj narobe v odnosu do njih, kaže že podnaslov v gornjem člankul: "Zaščiteni bolj od kočevskih medvedov". Menda ja morajo biti ljudje bolj zaščiteni od medvedov! Ali pa to za Cigane ne velja!?! Bi morali imeti medvedi in druge zveri pred njimi prednost?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.