Zaporniki se upirajo, a v slovenskih zaporih višji standard kot v študentskih domovih in marsikje doma

V sredini oktobra se je najprej v zaporu na Povšetovi v Ljubljani in nekaj dni kasneje še na Dobu, zgodil upor.

Na Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) sicer dogodkov ne obravnavajo kot organiziranega upora zaprtih oseb, a dejstvo je, da so zaporniki s samovoljnim obnašanjem zahtevali boljše pogoje.

Pritožili so se nad enolično hrano, premajhnimi prostori, premalo sanitarijami in tuši ter premalo raznovrstnimi televizijskimi kanali.

A, kot smo ugotovili na Domovini, je njihov bivanjski standard še vedno višji od marsikaterega študenta, bivajočega v ljubljanskih študentskih domovih in celo od bivanjskih razmer v socialno šibkejših družinah. 

Stanje v zaporih je »slabo«

Stanje v slovenski zaporih je slabo. Vsaj tako je mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je Sloveniji prisodilo visoke kazni zaradi nevzdržnosti pogojev bivanja v zaporih. Po mnenju ESČP so imeli premalo osebnega prostora. Da je tako, se strinjajo tudi pazniki. Pa ne zaradi pomanjkanja osebnega prostora za zapornike, ampak zaradi dotrajanih prostorov, ki so slabo opremljeni, zaradi dotrajane opreme in premajhnega števila paznikov na izmeno.

Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) v svojih smernicah določa, da potrebuje vsak zapornik vsaj 4 m² osebnega prostora (če gre za skupinsko sobo), taka soba pa mora biti opremljena tudi s svojo kopalnico (stranišče in tuš). V primeru samske sobe mora biti njena velikost vsaj 6 m² in mora imeti svoje stranišče.

Z uprave ZPKZ Ljubljana so nam zagotovili, da se držijo normativov CPT in da njihovim zapornikom pravice niso kršene. Vsaka soba ima svoje stranišče z umivalnikom, kopalnice s tuši so skupne. Zagotovili so nam, da število tušev in stranišč zadostuje normativom. Zaporniki so v medijih govorili, da pripade trem zapornikom en tuš. Točnih številk nam iz uprave zapora na Povšetovi niso sporočili.

V prenovljenem zaporu v Kopru imajo na primer 9 m² velike samske in 14 m² velike sobe za dva zapornika. Vsaka soba ima svoje stranišče, umivalnik in tuš.

Zapor vs. študentski dom

V Ljubljani je skupaj 29 študentskih domov, s katerimi upravlja javni zavod Študentski domovi v Ljubljani. Domovi so na različnih lokacijah, različno stari in obnovljeni in različno urejeni. A standard je v primerjavi z zapori bistveno nižji.

V študentskem domu Ilirska je v enem apartmaju v treh sobah šest ljudi. Delijo si eno kopalnico. Apartmaji v Mestnem logu v katerih v šestih sobah biva dvanajst ljudi, imajo dve kopalnici, v najstarejši študentski domovi v Rožni dolini, kjer so sanitarije in tuši skupni, je povprečje še slabše. V enem izmed najslabših domov, Akademskem kolegiju pa je v povprečju 11,7 ljudi na en tuš in 5,2 ljudi na eno stranišče.

V večini študentskih domov ni klim, a teh tudi v zaporu na Povšetovi ni. Je pa klimatiziran zapor v Kopru. Iz ZPKZ Ljubljana so nam zagotovili, da čeprav nimajo klimatskih naprav, poskrbijo, da so sobe dobro prezračene, imajo zaporniki na voljo dovolj osvežilne hrane in pijače ter omogočajo vnos ventilatorjev v celice.

Vam otroci očitajo, da živijo kot v zaporu? Morda imajo prav.

Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2015 je v povprečnem slovenskem gospodinjstvu 2,47 ljudi. Če ima povprečno slovensko gospodinjstvo samo eno kopalnico, je njihov standard nižji kot v zaporu v Kopru, kjer si skupno kopalnico delita največ 2 zapornika.

V Sloveniji je 42% gospodinjstev s tremi člani ali več. Če imajo doma samo eno kopalnico, je njihov standard nižji kot v slovenskih zaporih in od tega kar kot zadovoljivo s stališča mučenja in trpinčenja dojema Svet Evrope.

Drugi del luksuza, ki so ga v primerjavi s povprečnim Slovencem deležni v slovenskih zaporih, je prostornost sob. Če si vaši otroci delijo sobo manjšo od 14 m² vam upravičeno očitajo, da živijo slabše kot v zaporu. Sploh če jim ne zagotavljate več kot devetih TV kanalov, kolikor jih denimo imajo na voljo zaporniki na Dobu.