Zala Tomašič in Jan Macarol: Levica bi pristojnost sodišč prenesla na neke uradnike, ki bi odločali, ali ste krivo govorili

Ministrici sem pojasnila, da ne potrebujemo zakona, saj je Evropska unija sprejela akt, ki velja neposredno za vse države članice, dala sem celo povezavo do spletne strani Evropske komisije, Levica pa je moj komentar skrila. – Problem je osnovna definicija tega zakona, ki je tako široka, da praktično vsak uporabnik družbenih omrežij v določenem trenutku stopi v to t. i. medijsko sfero ter postane medij. – 41. člen novega zakona prepoveduje združljivost medijske in oglaševalske dejavnosti, za vplivneže v praksi to pomeni, da ne smejo več funkcionirati. – V zakonu piše samo, da boš dobil kazen, če bo inšpektor presodil, da si kršil zakon. Trdim, da moramo to pustiti sodiščem.
V tokratnem podkastu Vroča tema sta o vseh pasteh, zankah in sivih conah novega medijskega zakona, ki ga je prav na zadnji dan leta 2024 objavilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, spregovorila evropska poslanka in spletna vplivnica Zala Tomašič ter urednik spletnega portala City Magazine in ustvarjalec digitalnih vsebin Jan Macarol.
Zala Tomašič se je v zadnjih dneh na družbenih omrežjih zapletla v burno debato s stranko Levica, potem ko jih je opozorila, da je zakon spisan tako slabo, da dopušča preveč široko interpretacijo vprašanja, kdo bo v Sloveniji po novem obravnavan kot medij – očitno bodo mednje po potrebi lahko stlačili tudi t. i. spletne vplivneže, ki po socialnih kanalih širijo vsebine, ki so za Golobovo vlado neprijetne. Tomašičeva je opozorila, da v Sloveniji že velja uredba Evropske komisije, po kateri bi se vlada lahko ravnala, Levica pa je njena pojasnila na Instagramu preprosto »skrila«, da jih drugi uporabniki ne bi videli. »Če so me že pri tako banalni stvari poskušali utišati, se lahko samo vprašamo, kaj bo, če bo novi medijski zakon sprejet,« razlaga Zala Tomašič.
Tudi Jan Macarol meni, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. Opozarja, da danes že skoraj vsak drugi uporabnik družbenih omrežij deli vsebine z namenom, da bi vplival na svoje sledilce, zato so tarča novega medijskega zakona praktično vsi s pametnim telefonom. Komentirali smo tudi uvedbo t. i. inšpektorjev, ki bodo arbitrarno odločali o tem, kdo je na družbenih omrežjih širil sovražni govor, in bodo lahko mimo sodišč dosegli umik vsebin, kar nas vrača v nek drug sistem. Tudi sprememba pravil državnega oglaševanja nazorno kaže, da se je vlada odločila na prikrit način razdeliti denar med svoje zveste medije in novinarje, nagajati pa tistim, ki so do nje kritični.
Podkast Vroča tema si lahko v celoti ogledate tukaj.
Zala Tomašič, na družbenih omrežjih ste se zapletli v besedni dvoboj z ministrico Asto Vrečko oziroma stranko Levica. Vi trdite, da že imamo evropsko zakonodajo, ki tudi Slovenijo zavezuje na področju medijev, in da zato posebnega zakona ne potrebujemo.
Zala Tomašič: Ja, bilo je kar na vseh večjih družbenih omrežjih, Facebooku, Instagramu in X-u. Ko sem prebrala zakon, sem dala odziv, ki je vključeval več točk, bila je daljša objava, še vedno si jo lahko preberete na mojih družbenih omrežjih. Nakar se je Levica odzvala zelo žaljivo, na osebni ravni proti meni, čeprav je moj odgovor naslavljal člene samega medijskega zakona. Zapisali so, da ne vem, kako deluje Evropska unija, ob tem pa so zapisali neresnično informacijo, da Evropska komisija ne more sprejeti zakonodaje, ki bi neposredno veljala v vseh državah članicah. Vse se je začelo s tem, ker je bilo v mojem prvotnem odzivu vprašanje vladi in ministrici, da me zanima, zakaj so šli v takšno prenovo zakona, če pa je stopila vsaj delno v veljavo EMFA, to je evropski akt o svobodi medijev, ki je uredba in neposredno vpliva tudi na nas.
Zala Tomašič: »Kar je bilo še posebej problematično, tudi v luči tega zakona, je, da so skrili moj komentar na Instagramu.«
Odgovorili so vam, da ta uredba še ne velja …
Zala Tomašič: Ja, tudi pri tem se je ministrica zmotila. Ta uredba že velja, a njena uveljavitev poteka postopoma, nekateri njeni deli stopijo v veljavo šele letos poleti. Z vidika nekega političnega diskurza sem pričakovala, da če sem jim postavila vprašanje, zakaj ste to delali, čeprav smo sprejeli v Bruslju EMFO, ki neposredno velja tudi v Sloveniji, potem sledi nek odgovor, da zato, ker … No, karkoli bi mi že odgovorili. Jaz se potem s tem morda ne strinjam in se običajno nadaljuje nek argumentiran diskurz. Namesto tega so šli oni na oseben, žaljiv nivo. Kar je bilo še posebej problematično, tudi v luči tega zakona, o čemer bomo govorili, je, da so skrili moj komentar na Instagramu.
Kaj točno so skrili, kaj jih je tako zmotilo?
Zala Tomašič: Zapisala sem, da je to laž, da Evropska unija lahko sprejme akt, ki velja neposredno za vse države članice, to je uredba. Dala sem povezavo do te uredbe in do spletne strani Evropske komisije, kjer so napisane definicije vseh teh stvari. Samo to. In oni so to skrili. Zdaj me skrbi: če so skrili moj komentar z definicijo uredbe, kaj bo, če bodo z novim zakonom lahko odločali o tem, kaj je sovražni govor, kaj je ščuvanje k nasilju in tako naprej. Komentar sem potem objavila še enkrat in dodala, da prosim, da ne skrivajo oziroma cenzurirajo mojih komentarjev. Mislim, da je ta komentar zaenkrat ostal.
Jan Macarol, vse od novega leta ste na družbenih omrežjih zelo kritični glede tega, kaj vse je z novim predlaganim zakonom o medijih narobe … Vi trdite, da poskušajo v definicijo medija stlačiti spletne vplivneže, vplivnež pa je po opisanem v zakonu lahko že kar vsak od nas.
Jan Macarol: Ta zakon je težko brati, ker je pogodba med državo in državljanom ena od najpomembnejših pogodb tega mandata. Problem je osnovna definicija v 3. členu in 1. alineji tega zakona, kjer je definicija medija tako široka, da praktično vsak uporabnik družbenih omrežij v določenem trenutku stopi v to t. i. medijsko sfero ter postane medij. Trdim, da so medij vsi profesionalni vplivneži, vsi, ki živijo od tega, da ustvarjajo program na družbenih omrežjih. Večina teh je večjih kot dnevnoinformativni program, recimo Odmevi na Televiziji Slovenija, kar se sliši pogumno, ampak praktično 500 teh največjih vplivnežev v Sloveniji povsem brez težav s svojimi objavami doseže 50.000 ljudi. Živijo od tega denarja in tudi gospa ministrica Asta Vrečko je priznala, da se bodo tisti vplivneži, ki vsebujejo elemente medijev, v prihodnosti morali vpisati v razvid.
Jan Macarol: »Gospa ministrica je priznala, da se bodo tisti vplivneži, ki vsebujejo elemente medijev, v prihodnosti morali vpisati v razvid.«
Zdi se, da ministrice niti v svojih javnih nastopih, ko je interpretirala svoj lastni zakon, nihče ni čisto dobro razumel …
Jan Macarol: Medijski elementi so, ko ti za nek ekonomski interes ustvarjaš svojo vsebino, po neki periodiki, z nekim konceptom in smislom. To javnost zanima, takrat imaš oglede in imaš sledilce. Takrat zelo hitro zapadeš v to novo zakonodajo. Tudi pri obstoječi zakonodaji – če bi se kakšna alineja dodala – bi marsikdo že zapadel notri. Jaz sem v zadnjih dnevih več svojih kolegov vplivnežev, potem ko sem opazil nek medijski razpis, pozval, naj se kar vpišejo v razvid medijev in kandidirajo za javni denar. Mislim, da se bo kar ena velika skupina fantov na ta razpis tudi prijavila.
Zala Tomašič: Opozorila bi, da je zelo pomembno, kaj piše v tem zakonu. Ob vseh teh dodatkih, vse sem si natisnila, pa nikjer ni moč najti jasne definicije o praktično ničemer. Ni pomembno, kaj pravi ministrica ali kaj objavlja na družbenih omrežjih, važno je, kaj piše v zakonu.
Zala Tomašič: »Ni pomembno, kaj pravi ministrica ali kaj objavlja na družbenih omrežjih, važno je, kaj piše v zakonu.«

Mislim, da je vaša strankarska kolegica Zala Klopčič zakon testirala s pomočjo umetne inteligence in prišla do presenetljivih ugotovitev, da se definicija medija in definicija vplivneža prekrivata v skoraj 80 odstotkih …
Zala Tomašič: Saj nama z Janom (Macarolom) ni treba verjeti na besedo. Samo zakon si odpreš, tretji člen, nič ni jasno, niti to, kako je definiran spletni vplivnež. Ko je bila ministrica na televiziji na soočenjih, ni znala odgovoriti na preprosta vprašanja. Kdo je vplivnež, kako se bo to merilo, nemara po številu sledilcev? Kaj pa se potem zgodi na TikToku, kjer ni pomembno število sledilcev, temveč število ogledov? Ogled se lahko šteje po prvi sekundi, a če je nekdo od minute dolgega posnetka pogledal samo sekundo, si res vplival na njega? Kako bodo dokazali, da si vplival nanj? Kaj pa sponzorirane objave, ko si s tem kupiš stvari? Po tej njihovi definiciji ne bi rekla samo, da vplivneži definitivno so medij, ampak so hkrati tudi novinarji. Kako je s športniki, so oni vplivneži? Sem jaz kot političarka vplivnež? Janez Janša ima na družbenem omrežju X več kot 100.000 sledilcev. Ali pa Borut Pahor, ki ima več kot 140.000 sledilcev na Instagramu. Skratka, cel zakon je tako nespecifično napisan, da ponuja več vprašanj kot odgovorov.
Se strinjata s tem, kar pravi ministrica, da je to področje pač nekako treba urediti? Pojem vplivnež se sploh prvič pojavlja v kakšnem zakonu. Verjetno je to potrebno, glede na to, da imajo nekateri danes že večji vpliv kot tradicionalni mediji?
Jan Macarol: Če pri njem blagovne znamke ustvarjajo neke komunikacijske kampanje, je to definitivno klasičen medij. Drugačna je zgodba, ko omenjamo Boruta Pahorja. Pri Pahorju ima to samo posredne koristi; zaradi svojega imidža, ki ga na spletnih omrežjih goji kot bivši politik, kot nekdo, ki zna ljudi na pravilen način nagovoriti, ima seveda povsem drugačne koristi. Pride do raznih govorniških nastopov, njegovo pojavljanje na Instagramu samo doda k njegovi vrednosti. Konec koncev so vsi podjetniki mlajše generacije vplivneži za svoja podjetja, torej predstavljajo svojo blagovno znamko, svoje ideje, svoje produkte in storitve.
Zala Tomašič: Tukaj je tudi EMFA nekoliko bolj jasna kot naš zakon. Ne definira medija, temveč medijsko storitev in ponudnika te storitve. Moramo se začeti pogovarjati tudi o ustvarjalcih vsebin. Živimo v letu 2025, ko imamo kup novih poklicev, ki jih pred 10 ali 20 leti sploh še ni bilo. Novembra sem gostila dogodek z YouTubom, kjer so bili navzoči spletni vplivneži, nekdo je bil star 25 let, začel je kot youtuber, zdaj pa zaposluje že 26 ljudi. Je on medij ali ne? Delajo videovsebine – kam bi on spadal po definiciji tega zakona? Hkrati bi bil verjetno kar vse. Moramo se pogovarjati, ampak moramo vključiti vse, ki so kakorkoli vključeni v digitalne storitve. Potrebujemo pa tudi politike, ki bodo razumeli, kako delujejo družbeni mediji. Sodeč po nastopih naše ministrice, ona vsega tega ne razume.
Jan Macarol: Želel bi, da na primer 18-letna vplivnica s področja mode, ki vsake toliko časa dobi kakšno šminko in jo kakšna blagovna znamka najame za komunikacijsko kampanjo, razume, kaj piše v zakonu. Da ne potrebujemo pravnih strokovnjakov. Državljani bi morali odpreti zakon in ga znati tolmačiti. Zakoni za to tudi so. Kazenski zakonik razumejo vsi državljani. Tudi ta novi medijski zakon bi morali znati, recimo s pomočjo umetne inteligence, spisati tako, da ne bi bil v nasprotju z ustavo ali pa 39. členom naše slovenske ustave. Treba se je vprašati, zakaj imamo tako zakonodajo, da si jo lahko vsaka oblast drugače tolmači.
Jan Macarol: »Želel bi, da na primer 18-letna vplivnica s področja mode razume, kaj piše v zakonu. Da ne potrebujemo pravnih strokovnjakov. Državljani bi morali odpreti zakon in ga znati tolmačiti. Kazenski zakonik vsi razumejo.«
Zala Tomašič: Osebno sem bila na primer šokirana, ko je Furs pozval uporabnike omrežja OnlyFans, naj prijavijo svoje dohodke. Predstavljala sem si, da Furs to ve in da davke učinkovito pobira. Očitno imajo na Fursu zastarele službe, da niso v stiku z novimi poklici. EMFA tudi to ureja. Tudi druga zakonodaja Evropske unije se začenja poglabljati v to.
So vsi spletni vplivneži po vašem prijavili zaslužke Fursu?
Jan Macarol: Mislim, da so, večinoma so registrirani kot oglaševalske agencije. V Sloveniji to sankcionira tržna inšpekcija. Spletni vplivneži so bili tudi večkrat pozvani, naj uredijo svoje zadeve. Večina slovenskih vplivnežev ima klasificirano oglasno dejavnost, ker za svoje naročnike večinoma kreirajo komunikacijske kampanje. Vse, od kreativne ideje do snemanja, oblikovanja in montaže, ustvarijo sami. 41. člen novega zakona prepoveduje združljivost medijske in oglaševalske dejavnosti, tudi kapitalsko, kar pomeni, da ista oseba, torej jaz, Jan Macarol, ne morem biti istočasno lastnik medija in pa seveda oglaševalske agencije, kar še dodatno zaplete celotno situacijo. Za vplivneže v praksi to pomeni, da ne smejo več funkcionirati. Če se prijavijo kot medij, so lahko samo medij, realno pa bodo morali sami sebi lagati, da ne opravljajo tega poslanstva.
Zala Tomašič: Mene pa zanima, ali sta Facebook in Instagram medija? Koliko sledilcev moraš imeti, da si medij? Kdo ima uredniško odgovornost pri družbenih omrežjih? Kdo bo odgovoren za moderatorsko ali uredniško funkcijo na omrežjih? Če hočejo na ministrstvu končati vsa ta ugibanja, naj preprosto pod definicijo medija dodajo stavek, da vplivneži niso medij in da niso novinarji. Konec debate.

Ministrica je večkrat priznala, da bo zakon tako ali tako v delu, ki se tiče širjenja sovražnega govora in vsebin, ki bi lahko bile žaljive do ranljivih skupin, veljal tudi za spletne vplivneže. Potencialno bi lahko vplivnežu odstranili neko vsebino, če se bo tako arbitrarno odločil medijski inšpektor. Zakaj vlada to dela?
Zala Tomašič: Menim, da gre za način cenzure. Večkrat sem izpostavila, da imamo kazenski zakonik, po katerem se preganja sovražni govor. Tega ne smeš delati. Imamo policijo, organe pregona, sodišča. Tudi spodbujanje k nasilju je kaznivo dejanje. To ne velja samo za nek medij. To velja za vsakega državljana. To velja za politika, za zdravnika, za vsakega navadnega državljana, tudi za novinarja in vplivneža. To nima kaj delati v zakonu o medijih. Imamo sodno vejo oblasti, ki mora odločati o tem, ker imamo državljani pravico do sodnega varstva. Moti me, da v tem zakonu ni jasnih kriterijev, kako se bo ta inšpektor odločil. Kakšna kazen te čaka, kakšni so kriteriji za kazen. V zakonu piše samo, da boš dobil kazen, če bo inšpektor presodil, da si kršil zakon. Pustimo to sodiščem in njihovim odločitvam. Zdi se mi zelo pomembno, da ko prideš na sodišče, to odloča, ali si kriv ali ne. Po tem zakonu pa prideš na sodišče že kriv. To bo absolutno vodilo do cenzure in ljudje se bodo samocenzurirali, ker jih bo strah povedati to, kar si mislijo, bali se bodo tudi sodnih stroškov, če bodo potencialno morali na sodišče. Skratka, prepustimo to sodni veji oblasti. Vidim, da želita ministrica in vlada del pristojnosti, ki jih imajo organi pregona, prenesti na uradnike, česar pa absolutno ne smemo dovoliti.
Zala Tomašič: »Mene pa zanima, ali sta Facebook in Instagram medija? Koliko sledilcev moraš imeti, da si medij? Kdo ima uredniško odgovornost pri družbenih omrežjih?«
So torej tarča tradicionalni mediji, kritični do vlade, ali dejansko novi mediji, vplivneži?
Jan Macarol: Sovražni govor je tako širok pojem, da ga je izjemno težko definirati. Saj se strinjamo, da ni primeren, ampak ko gre na raven političnega diskurza, lahko hitro pride do omejevanja svobode govora. Se strinjam, da se premalo poudarja problem samocenzure. Mi smo pri tej vladi že videli posamezne postopke proti določenim podjetjem, Luki Mescu je praktično uspelo zapreti podjetje Marinblu. Strinjam se, da se ne sme izkoriščati delavcev, da pa se nekoga v takšno luč postavlja, pa je druga stvar. Zgodba bi se lahko ponovila v primeru nekaterih spletnih vplivnežev, ko bodo na vladi pokazali, kaj se lahko zgodi, če nisi ubogljiv. Slovenija je tako majhna, da skoraj vsak pozna vsakogar, strah pred kaznijo bo vsekakor prisoten. Kritičen sem do vlade, ker je skoraj vsak teden nekaj narobe, od omrežnin do helikopterjev. Prav čudim se že, da jim niti ena stvar ne uspe. Kakorkoli, jaz se bom registriral kot medij, ker hočem biti medij, tako da bo moje ime institucija, ki bo nekaj pomenila. V tem vidim tudi davčno priložnost, kakšno potovanje si bom kdaj privoščil na stroške podjetja (smeh).
Jan Macarol: »Slovenija je tako majhna, da skoraj vsak pozna vsakogar, strah pred kaznijo bo vsekakor prisoten.«
(D183, 12-15)
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

6 komentarjev
Ljubljana
Kdo pa je ta macarol?
Pravi da se vsi poznamo, ker smo.majhni...
Lepo vas prosim...
Ustvarjalec digitalnih vsebin??
Ljubi Bog, garac...velik koristi.
Ljubljana
Baubau, skrajna levica so vse 3 vladne stranke.
Ni razlike, han gor ali dol. Isti so.
mojstermiha
Kolikokrat te mora golob prevarati, da mu prenehaš verjeti? Kolikokrat gre osel na led?
BARBARA RAKUN
V Sloveniji neštetokrat, in še vedno ne bo dovolj!
Ljubljana
Razumni in posteni ljudje niti pid razno ne bi izvolili skrajne levice.
Za.namecek se nesposobne, laznive in tatinske.
Kaksen je torej SLO folk ?????
Ga videt ne morem
baubau
pa t. i. svobode tudi ne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.