"Zakon o štempljanju" se spet spreminja. Kaj prinaša in kaj o njem pravijo podjetniki?

Na ministrstvu za delo so pripravili osnutek sprememb »zakona o štempljanju«. Zaradi njegove neživljenjskosti se je zvrstilo kar nekaj pritožb, do prejšnjega tedna so na uradni elektronski naslov, na katerega so lahko pisali vsi, ki so imeli kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, prejeli 218 pripomb.

Nov predlog tako spreminja definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje časa, ukinja pa se tudi vpisovanje podatkov o delavčevem odmoru. Za mnenje o novem in starem predlogu zakona smo povprašali dva znana slovenska podjetnika.

Do prejšnjega tedna prejetih 218 pripomb glede izvajanja zakona

Ministrstvo za delo je pripravilo osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Osnutek naj bi bil obema socialnima partnerjema, sindikatom in delodajalcem, predstavljen prihodnji petek.

Gre za sporni zakon, ki se je v praksi začel uporabljati lani novembra, čeprav je uradno začel veljati že maja lani. Čeprav so na ministrstvu zagotavljali, da temu ni tako, so mnogi zakonu očitali, da uvaja obvezno »štempljanje« ter da je neživljenjski. Po novembrskem predlogu je tako bilo obvezno beleženje časa prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (npr. ure nočnega, izmenskega, prazničnega dela), opravljenih ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ter tekočega seštevka ur v tednu, mesecu ali letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Evidenco je bilo potrebno voditi za vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ter tudi za tiste osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zanj opravljajo delo. To je pomenilo, da je bilo potrebno po zakonu evidenco voditi tudi za študente, upokojence, agencijske in druge pogodbene delavce. Evidenca ni obšla niti tistih, ki opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da jo opravljajo osebno in da so vključeni v delovni proces delodajalca oziroma da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.

Zaradi zgražanja je bil odprt poseben elektronski naslov, na katerega lahko vsi, ki imajo kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, do 20. februarja sporočijo komentarje, opažanja in sugestije. Do prejšnjega tedna je bilo prejetih 218 pripomb. Poleg urejanja evidenc je predlog vključeval tudi obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastila inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Spreminja se definicija delavca

Sedaj pa so tako na ministrstvu uspeli pripraviti nov predlog, v katerem naj bi ponovno spremenili definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, in sicer tako, da bo zajetih manj delavcev.

Črtano naj bi bilo določilo, da je evidenco treba voditi za ljudi, »ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca«, saj lahko ta dikcija po nepotrebnem zajame tudi tiste, ki dela ne opravljajo osebno in niso vključeni v delovni proces delodajalca oziroma opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a ne pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili.

Razrahljal naj bi se tudi nabor podatkov za dnevni vpis v evidenco. Med drugim je ministrstvo za delo naknadno ugotovilo, da ideja o vpisovanju podatkov o odmoru prinaša le obveznosti, ne pa tudi koristi. Zapisali so, da tak ukrep ni primeren, saj ne zagotavlja, da bo takšen zahtevani podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom.

Za vse preostale podatke, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, pa bi na ministrstvu v zakon vnesli nov odstavek, in sicer, da se te podatke lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredi drugače, kot to določa zakon o evidentiranju. Te pravice pa ne bi imeli kršilci zakonodaje.

Zakon je treba ukiniti

Glede starega in novega predloga zakona smo se pogovarjali z Jožetom Kosom, podjetnikom in ustanoviteljem podjetja Mizarstvo Kos iz Velike Preske v občini Litija. Kot nam je povedal, sam Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ne bi spreminjal, ampak raje preprosto ukinil.

Po njegovem mnenju se je potrebno ukvarjati s poslom, razvojem in z ljudmi ter dobrimi medsebojnimi odnosi, to pa je tisto, kar prinese dodano vrednost. Kontrola nad samo kontrolo pa prinese nezaupanje, ki ne rodi napredka. Kos je še dodal, da srčno upa, da se bodo vladajoči resno lotili posla, sicer pa naj vajeti prepustijo tistim, ki to znajo delati.

Kot je za naš medij povedal Silvester Pečjak, lastnik Pekarne Pečjak, zanje zakon ni prinesel nič dobrega. Prišlo je zgolj do dodatne birokracije in kompliciranja. Ogromno dela je bilo porabljenega zato, da se je pravilnike predelalo, pregledalo in posodobilo. V praksi so se težave izkazale tudi pri malici, npr. če je zaposleni enkrat za malico porabil 25, drugič pa 35 minut. Če ni izkoristil celega odmora (30 minut), se mu ta ostanek ni štel v delovni čas, medtem ko bi mu tisti dan, ko je za malico porabil 35 minut, 5 minut odbili od delovnega časa. 

Druga stvar, ki je povzročila dodatne stroške, je bila napeljava dodatne digitalne opreme za beleženje delovnega časa, dodaja Pečjak. Težava pa je tudi v tem, da je pri določenih delovnih mestih tako beleženje časa izjemno težko. Zakon je prinesel veliko nejevoljo zaposlenih, in občutek, kot da se vpeljuje nadzor nad njimi, kar pa bil ni njihov namen, a kot delodajalec zakon mora spoštovati. Izgledalo je, kot da so se delodajalci spravili nad njih, a so zaposleni zaradi pritožb v medijih lahko ugotovili, da se je nad njih spravila država, je še povedal Pečjak. Pod krinko zagotavljanja pravic zaposlenih na koncu vedno nasrka zaposleni. Zakon se je prvenstveno uvedel zaradi gradbincev in zlorab delavcev iz tujine, ker naj ne bi imeli zagotovljenega časa za malico. Zdaj pa so trpeli vsi zaposleni v Sloveniji, kar je močno pretiravanje in napad na človekove pravice zaposlenih, je za naš medij še povedal Pečjak.