Vir foto: twitter, Youtube, wikipedia

V Sloveniji je v kontekstu aktualne vlade veliko govora o desničarskem ekstremizmu, čeprav stranke, ki jo sestavljajo, po evropskih umestitvah sodijo v zmerno konservativno desnico (EPP – SDS, NSi) oziroma liberalno levo-sredino (Prenovimo Evropo – SMC, DeSUS).

Ob zadnji pobudi zrušenja desnosredinske vlade preko zunanjega tehničnega mandatarja, ki so jo brez pomislekov sprejele vse štiri opozicijske stranke levo od sredine, se odpira vprašanje, zakaj vsaj nekatere izmed njih, ki se javno celo deklarirajo za sredinske, ne vidijo težav v koalicijskem povezovanju s stranko, ki je po vseh evropskih merilih radikalno leva. Kot tudi ne s kandidatom za mandatarja, ki si s stranko Levica, kot bomo videli, deli mnogo skupnih stališč.

Obenem pa je zanimivo tudi, zakaj s to dilemo njihovih predsednikov ne soočijo novinarji, kot denimo to redno počnejo glede sodelovanja s SDS, med drugim pišemo v komentarju spodaj.

V začetku je treba izpostaviti, da beseda “radikalizem” ni uporabljena v slabšalnem, temveč v družbeno-političnem smislu kot močna idejna in ideološka oddaljenost od obče sprejetih, sredinskih idej, v primeru zahodnih demokracij od odprte (neo)liberalne družbe svobodnega tržnega gospodarstva.

Ali kot levi radikalizem definira eden od vodilnih preučevalcev evropskih radikalnih in ekstremističnih levih strank, profesor dr. Luk March z univerze v Edinburgu, gre za stranke, ki se vidijo levo od (in ne zgolj na levi strani) socialne demokracije, katero razumejo kot ne dovolj levo, oziroma sploh ne levo politično opcijo: “Radikalna levica želi sistemsko spremembo kapitalizma v njegovih koreninah, od skrajne levice pa se razlikuje v tem, da se za to zavzema “znotraj pravil igre” sistema liberalne demokracije.”

Po klasifikaciji iz Marcheve študije Sodobne ekstremno leve stranke v Evropi – od marksizma do mainstreama? slovenska stranka Levica sodi v podskupino “reformiranih komunistov”: Glede na njen program je nasprotnica tržne ekonomije, posvojila je agendo “nove levice”, v njenem besednjaku je še vedno pogosto prisoten “Zahodni imperializem”, v historičnem smislu pa ostaja vezana na komunizem in njegove simbole, kar je še ena značilnost te Marcheve skupine radikalno levih strank.

V Svojem programu Blaginja za vse, ne le za peščico, pod poglavjem “enakost spolov” (agenda “nove levice”) v Levici denimo med drugim pišejo: “Globalizirani neoliberalni kapitalizem je v vedno tesnejši navezi z umiranjem demokracije in neopatriarhalizmom. V deželah nekdanjih evropskih socializmov je z restavracijo kapitalizma sovpadla tudi repatriarhalizacija družbe …”

Spet na drugem mestu izražajo odklonilen odnos do tržne ekonomije: “Evropska komisija vsiljuje diktat prostega trga. Evropska centralna banka sili države članice v zadolževanje na privatnih finančnih trgih. EU kot celota se otepa sprejema skupnih socialnih standardov. To so glavni vzvodi moči evropskega neoliberalizma in vzroki za razgradnjo socialnih držav v zadnjih letih.”

Po drugi strani pa je liberalna vizija Evrope, kot so jo v manifestu zapisali v skupini Prenovimo Evropo, (katere članice so LMŠ, SAB, DeSUS in SMC), zgrajena okoli “svobodne, demokratične, podjetniške, uspešne, trajnostne in združene Evrope, ki je odprta svetu. Evrope, zasidrane v štirih svoboščinah, v svobodi gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala.”

“S podpiranjem konkurenčnosti, poštene in odprte trgovine, mi liberalci verjamemo, da je napredek za vsakogar in hkrati tudi podporo ranljivim, mogoče doseči le z delovanjem tržnih gospodarstev,” med drugim zapišejo v tej skupini ter dodajajo, da protekcionizem ogroža vsa načela, ki jih zagovarjajo liberalci.

Kot še nadaljujejo, je njihova dolžnost kot liberalcev, da skupaj z zavezniki iz drugih političnih skupin podpirajo in branijo prednosti svobodne in poštene trgovine. “Vedno
bomo ostali neposredni v obrambi odprte, na zakonih in pravilih osnovane in proste trgovine, ki jo podpira močna Svetovna trgovinska organizacija.”

In še: “Liberalci samozavestno nasprotujemo naraščajočemu skepticizmu, ki se
dotika ekonomskega napredka ter povečevanju nezaupanja v multilateralizem. Sodobni in progresivni sporazumi o prosti trgovini so pomembni za spodbujanje rasti in delovnih mest ter edini način, da se zagotovi, da bo evropski način zagotavljanja socialnih, gospodarskih in proizvodnih standardov prevladal.”

Jože Damijan: Levica ima najbolj zdrave poglede glede razvoja gospodarstva

A nekoč (neo)liberalnemu ekonomistu, so Jožetu Damijanu zadnja leta bližje pogledi stranke Levica.

V blogerskem zapisu iz julija 2018 z naslovom: Levica kot politični nebodigatreba, vendar brez nje ne bo vlade, najprej napiše, da sicer ni član, niti podpornik Levice, bi pa zanjo najbrž volil, če bi bil na dan volitev v Sloveniji.

Nadalje izraža začudenje, da si je status ekstremista v slovenskem političnem prostoru prislužila stranka Levica, ne pa SDS in NSi. “Čeprav ima Levica, kar se tiče občutljivih političnih tem (odnos do tujcev, odnos do istospolno usmerjenih, stališče glede legalizacije mehkih drog, odnos do zgodovine), bistveno bolj odprta, tolerantna in sodobna stališča,” zapiše Damijan.

Ter nadaljuje: “da ne govorimo o ključnih razvojnih in socialnih vprašanjih, kjer ima Levica bolj konstruktivna, realnosti prilagojena in dolgoročno naravnana stališča od SDS in NSi, ki znata kot papagaja ponavljati zgolj “privatizacija, znižanje davkov in zmanjšanje javnega sektorja“.”

Glede razvoja gospodarstva Damijan ocenjuje, da je Levica, po njegovih izkušnjah z večino strank v parlamentu, “imela še najbolj zdrave poglede.” Za razliko od denimo SMC, ki je bila izrazito protirazvojno nastrojena, izpostavlja takrat največjo levoliberalno stranko.

Po prepričanju Damijana lahko Levica v vladi služi kot ustrezen korektiv proti preveč enostranskim, kapitalu in tujim interesom naklonjenim ukrepom, katerim se je evropska in ameriška levica v zadnjih dveh, treh desetletjih povsem priklonila.

Jože Damijan: “V prejšnjem mandatu sem silom prilike moral sodelovati oziroma komunicirati z večino parlamentarnih strank. Moram povedati, da so bili v Levici daleč najbolj kooperativni, analitični in z dolgoročno vizijo.”

O Damijanovi nagnjenosti k radikalno levim politično-ekonomskim idejam priča tudi njegovo občudovanje nekdanjega grškega ministra za finance iz vrst Koalicije radikalne levice s končnicami  SIRIZA, Yanisa Varoufakisa. Damijan o njem pravi, da je “visoko inteligenten in zelo razgledan”, ter tudi ima tudi “dober analitični in pripovedni dar”.

Na svojem blogu večkrat deli Varufakisove video nastope, predavanja in tekste. Za Varufakisovo knjigo Je tu kakšen odrasel – moj boj z evropskim globokim establišmentom, je denimo med drugim zapisal, da bi jo morali “vsi, ki imajo radi Evropo in ki želijo, da se Evropska unija obdrži, nujno prebrati.” 

Damijana pa z Varufakisom deli še nekaj. Tudi Grk je na ministrskem mestu v vladi Sirize, podobno kot Damijan v 1. Janševi vladi, zdržal le šest mesecev, od januarja do julija 2015, Nato zaradi premalo radikalne smeri izstopil iz vlade in stranke.

Morda tudi zaradi te podobnosti, ob sorodnih pogledih na ekonomijo, Jožeta Damijana nekateri analitiki imenujejo za “slovenskega Varufakisa”.

Slovencem malokdo pove, da bi z Jožetom Damijanom Slovenija dobila enega najbolj radikalnih predsednikov vlade v Evropi

V teh dneh, ko interesne strukture levega političnega zaledja preko svojih vzvodov javnosti predstavljajo kandidata za mandatarja, ki naj bi zamenjal “rušitelje slovenskega ustavnega reda,” ki nam baje vladajo sedaj, ni toliko zanimivo opazovati tega, kar javnosti o Jožetu Damijanu povedo, temveč kar zamolčijo.

Denimo, praviloma (upravičeno) izrazito občutljivi na Janševe neprimerne in žaljive izjave do političnih tekmecev, novinarjev in drugih, molčijo ob Damijanovih seksističnih opazkah o Aleksandri Pivec, ki bo iz Janševe vlade šla “kot kurba s plesa”, ter da bi za svojih 5 minut v politiki “dala tudi spodnje hlačke, kaj šele, da miži ob fašistični ideologiji.” Ne samo glasu medijev, podobno kot pri Zoranu Jankoviću tudi tokrat kakšnih protestov feminističnih skupin ni zaslediti.

Kot tudi verjetno ni presenetljivo, da so ti isti mediji in mnenjski voditelji zelo prizanesljivi do ekscesnih in primitivnih retoričnih izpadov Mihe Kordiša, Violete Tomić in še nekaterih drugih članov Levice, ter zaradi njih ne postavljajo pod vprašaj “samoumevnosti” koalicijskega sodelovanja ostalih političnih strank z Levico.

Ampak v redu, vsi vemo, zakaj je tako in tovrstnih dvojnih standardov smo v Sloveniji že vajeni (kar seveda ne pomeni, da se moramo z njimi sprijazniti).

Vseeno pa je zanimivo, da mediji Damijana slikajo kot zmernega, preudarnega profesorja ekonomije, molčijo pa o njegovih radikalnih levičarskih, lahko bi jim rekli tudi socialističnih pogledih – čeprav so ti povsem legitimni gradnik njegove ideološke in politične usmeritve, iz katere bi, če bi mu uspelo, verjetno izvirala tudi politika vlade, ki bi jo vodil.

Morda so tiho zato, ker bi tako imenovane liberalne stranke, ki jih v Sloveniji danes javno prodajajo kot “sredinske”, morale po vsej logiki imeti hude zadržke sodelovati z radikalno levico. Če že ne zaradi prostaškega obnašanja njenih vidnih predstavnikov, pa predvsem zaradi diametralno nasprotnih izhodišč o vprašanjih družbeno-ekonomske ureditve, svobodnega trga, odnosa do (neo)liberalizma, kapitalizma in podobno.

Morda molčijo zato, ker slednje daje resen argument koalicijski SMC (pa tudi DeSUSu), da ne vstopita v koalicijo, ki je glede teh pogledov nekompatibilna vrednotam skupine evropskih strank, kateri eni in drugi pripadajo. Obenem pa bi se v tej točki morali upravičeno vprašati o iskrenosti (levo)liberalne podstati strank LMŠ in SAB, katerih sodelovanje z Damijanom in Levico “ne moti”, kot se je do tega opredelil Šarec.

Preveč neprijetnih vprašanj s še bolj neprijetnimi odgovori za načrtovan prevratni projekt torej, da bi jih glavnim akterjem kdorkoli resno javno zastavljal.

A prikrivanje slednjega pred javnostjo ne spreminja dejstva, da bi Slovenija pod PR-ovsko spretno poimenovano Koalicijo ustavnega loka dobila eno najbolj radikalnih levičarskih oblasti v Evropi.

Prva demonstracija usklajene KUL politike:

35 KOMENTARJI

  1. Kakšnih resnih vprašanj jaz tu ne vidim. Denar je zadaj.
    Kdo bo vzel Meseca in Kordiša v službo, ko ne bosta več stresala neumnosti za solidno poslansko plačo? Nikoli nista hodila na šiht, ničesar nimata pokazati – kot ima za pokazati recimo g. Počivavšek (Olimje) Kaj bo počela Alenčica iz Kranja, ko ne bo več plače iz proračuna? No, ona se znajde. Zadnje čase ji sicer ne gre po načrtih – išče rešilno bilko.
    In Serpentinšek? Malo čudno bo zgledalo, če bo spet nastopal na veselicah …
    Ni ideoloških vprašanj, samo denar je zadaj.

    • Helena, točno tako.

      Za take povzpetnike služb v industriji preprosto ni. Kdo pa bi jih zaposlil, da bodo filozofirali cele dneve in jih za to “bajanje” še plačeval. Za njih je edina služba politika, če se še sploh lahko tej štali tako reče.

      Sedaj, v tem obdobju velikih preizkušenj, pa pljuvajo prav po vsem! Kako naj bodo boljši rezultati z virusom, če se ljudje tega ne držijo. Kako?
      Danes bomo spet videli cepce na kolesih! Je to upoštevanje omejitev?

      • Berta, ti so že bili zaposleni pred vstopom v politiko. Za Levico pa to za vse ne drži. Kar iz nedokončanih fakultet v parlament. Zato pa lahko topotajo po mizah v DZ, ker drugega ne znajo.

  2. Res ne razumem, kako je lahko fdvizem postal religija, ki naj bi pomenila napredek.
    Iz vaših navedb meni sledi le to, da so topoumni produkti usmerjenega izobraževanja pod vodstvom fdvizma, kumrovška smer, uspeli na svetlo spraviti izcedek, ki dejansko pomeni povečanje kaosa in organizirane kraje davkoplačevalskega denarja v korist prvorazrednih.
    To dejstvo je zavito v blejarski paket, ki prikriva bistvo fdvizma in vaš prispevek ne razčiščuje tega.

    • Točno tako.
      Gorje državi, kjer so profesorji na univerzi dejansko problematični v tem, ker poneumljajo mladino.
      Kako bo tak profesor, kot P. damjan poučeval EKONOMIJO. Ekonomija ni ideologija, ampak uči, da se dodana vrednost USTVARI le z DELOM.

      Skrajna Levica pa misli, da je dovolj kričati, hočemo vsi enako ustvarjenih dobrin.
      Toda, ali vedo, da je potrebno delati, da nekaj ustvariš. Poglejmo kaj je ustvaril Kordiš, Mesec, V.Tomič, Fajonova in P. Damjan…….
      Če je odgovor malo, taki res niso primerni, da vladajo. Kajti lenuhi bi prej kradli, kot delali.

      “”Brez dela, pa ni jela”, so rekli naši pradedje. Nastajajoči “Ustavni lok”, pa je pripravljen samo dobro jesti in jemati tam, kjer je.
      Ko tega zmanka, pa država bankrotira, kot bivša Juga.

  3. O cirkusu v državnem zboru pa na TV niti besede!! O kulturi ustavnega loka! O teh, ki jim je ustava biblija!! O teh, ki bi nas radi rešili pred ugrabitelji države!!Kdo vas za kaj prosi!??
    Prijatelj me tolaži, bitko bomo zgubili, v vojni zmagamo!
    Ko bi le ne imeli epidemije!! Organizirali bi vseslovenski shod pred RTV, ki tendenciozno nabija po vladi v vsaki možni oddaji, malodane še v reklamah!! Poglejte si nocojšnjo Tarčo! Poslušajte te obupance, Mesca, Šarca, Bratuško in Levaniča, česa so sposobni pred kamerami!! Ljudje pa luščijo kostanj pred ekrani in kot pivniki vpijajo njihove “modrosti”!! Sram me je v dno duše, da moji sorojaki na volitvah omogočajo posegati po oblasti takim barabam, prevarantom, prodanim dušam!!

    • Shalotka, točno tako.
      Tem štirim “jezdecem apokalipse” je za državo tako ali tako vseeno. Edino Bratuškova je nagovorila gledalce, naj se držijo omejitev. Drugi pa so bili tiho. Seveda, najhujši je Šarec, ki je tudi “krivec” za vse. Da pa se SDS ni udeležila še enega streljanja pred kamero, pa jih preprosto razumem. Zato ker delajo koristnejše stvari.
      Ne morejo se braniti v TARČI, kjer jih niti voditeljicab ne pusti do besede ali pa jih vseskozi moti. Zakaj pa bi to počeli? Namen RTV (“naše” RTV???) je, spotikanje in blatenje aktualne vlade. Kakšno sporočilo pa s takimi enostranskimi oddajami RTV daje gledalcem? Naj se vprašajo, ali ne bi bilo bolj modro ta hip, nagovoriti gledalce, kolikor jih še pač imajo, naj vendar upoštevajo priporočila vlade. Potem pa nabijajo, koliko je okužb! Ljudje jih raznašajo, ne vlada! Pa bolniških postelj ni! Saj ni res, osebja zmanjkuje, ne postelj!

      Danes bo spet peciklfest, kljub omejitvam. Očitno bi jih bilo treba razgnati z vodnim topom.

  4. Uredništvo, že to, da ste nasuli nekaj Damjanovih izjav, dokazuje, da klati same neumnosti. No, tudi Šarec jih je, še posebej na gasilskih veselicah, ampak takrat je bil v vlogi klovna in mu je to bilo dopuščeno, nikakor pa ne, ko je po ne vem kakšnem naključju postal premier. Tudi Damjan kot univerzitetni profesor jih ne bi smel. Jih bo tudi kot premier? Upam, da ne, saj bi bila to za Slovenijo katastrofa. Sicer pa je nekdo lepo zadel: KUL – koalicija ustrahovalnega loka.

  5. Meni je najbolj žal mladine, ki resno vzamejo te levičarske laži, podtikanja, konstrukte, ki so samo v miselni sferi dobri, in vzamejo ta ”boj proti družbi” za svoj smisel obstoja. Mladina je po vseh medijih in po izobraževalnih ustanovah povsod deležna samo tega skrajnega levičarstva. Konzervativnih idej, pa čeprav iz njih seka zdrava pamet in modrost, pa nikjer niso deležni. Zakaj je to slabo? A ste že kdaj srečali srečnega in zadovoljnega skrajnega levičarja? Zato.

    • HAHAHAHA, konzervativne ideje povezuješ z zdravo pametjo in modrostjo, jao bože jojmene 🙂 Ti bi rada, da Slovenci živimo kot v Visoški kroniki ali Samorastnikih?? Hahaha, ne bo šlo…

      • Pomislite, Debela Berta pozna Visoško kroniko in Samorastnike!! Tudi če je knjigi prebral in morda še katero drugo, ostaja njegovo “mišljenje” na nivoju Slovenskih novic!! Samozadovoljen in samovšečen pa tako, da bi ga človek predlagal za v učbenik psihologije po abecednem kazalu pod črko “N”.
        Je pa pestro, če prebereš v komentarjih kdaj tudi koga, ki sploh ne ve za kaj gre, ob tolikih sicer odličnih prispevkih ( APM…, Kapodistrias, AD, Ljubljana, Kremeniti, Štajerka,Kraševka,Irena….)!

      • berta pozna in razume toliko knjig različnih žanrov, različno politično ali pa ideološko obarvanih avtorjev, ki jih ti ne boš še v ‘onostranstvu’ uspela prebrati. zaradi tega tudi realno razumem situacijo, ne pa kot ti, ki razen cerkvenih litanij, ognjišča in oodaje slovenski pozdrav ne poznaš nič drugega. posledično trpi tvoja objektivnost in splošna razgledanost. to je nasploh problem ekstremnih vernikov, bodisi katoliških ali pa muslimanskih. pred očmi imate vašo črno piko, širše pa ne vidite. ti kar bodi konzervativna, obdeluj njivo na roke kot 50 let nazaj, jaz pa z veseljem kupim tvoj pridelek 😉

  6. V teh resnih časih bom začel z vicem, nekoliko starim, ampak ponazarja današnje stanje v opozidijski levici.
    Tedi iz skupine viceov o Tediju in Rudiju Tedi je našel deklino, in ker ni našel primernega prostora, jo je zavlekel pod tovornjak in jo povaljal. V tem času je tovornjak opeljal in prišel je policaj, ki je videl da Tedi krši javno moralo. Zato ga je začel zasliševati, pa se je Tedi branil s tem, da je popravljal tovornjak.
    Torej Tediju je opdeljal tovornjak, slovenskim levičarjem pa vlak. Tukaj je sorodnost vica in realnosti.
    Levičari se pač ne morejo izgovarjati, da bodo popravili slovensko realnost, zanesljivo ne z ideologijo, ki je preživela, v Sloveniji pa pred leti povzročila bankrot in razpad Jugoslavije.
    To preprosto ne gre, vendar se vrli levičarji tega ne zavedajo
    Ne zavedajo se, da jih vodijo in hujskajo tisti, ki imajo od zmede, ki se vse bolj razrašča korsti.
    V svetu sta namreč dva družbena režima: socializem( komunizem) in kapitalizem.
    Socializem se lahko obdrži le z diktaturo z večstopenjskim represivnim aparatom in nepregledno zakonodajo, ki določa tudi najmanjše podrobnosti, ki morajo biti prepovedane, ali izrecno dovoljene. Svobode v takšne režimu ne sme biti, saj drugače bi ljudje državo razgrabili in jo lahko varuje le represivni aparat, na čelu kterega je običajno komunistična partija., ki predstavlaj oblast. Oblast je vabljiva, zato si domača levica prizadeva, da zajaha oblast.
    Kapitalizem rperesivnega aparata ne potrebuje v tolikšni mer , vsaj ne za varovanje lastnine. Lastnina je dovoljena, in v demokraciji celo ustavna kategorija in zanjo skrbijo lastniki. Eni bolj, drugi manj, država pa ne potrebuje prevelikega represivnega aparata, ki naj čuva vsako pasjo uto, ker ni privatna, ampak državna, družbena, last delavskega ljudstva, last nas vseh, ki pa se nam za uto in tudi za ostalo lastnino preprosto žvižga. Tak odnos v socializmu pa pomeni razkroj družbe in države pod vodstvom diktature, ki si prizadeva s silo ohranjati oblast.
    V tak režim nas želi ponovno povleči opozicijska levica, ki nekako prisiljuje povzpetneža Damjana, da jo kot tehnični vodja popleje na oblast.
    Da gre za popolno prevaro, pa se vidi, da tem salonskim levičarjem gre samo za oblast, ker upajo, da bodo na oblasti lahko plenili, ne sicer pasje ute, ampak kaj več, saj je država s pobranimi davki vseeno lastnica večjega pemoženja, kot je opisana pasja uta.
    Vsi povzpetneži, ki rinejo na oblast so tudi veliki zapravljivci, ki ne morejo skriti dejstva, da jim gre le za oblast in denar, ne pa za uboge delavce in reveže, ki jih nenehno omenjajo in izrabljajo njihovo bedo za varanje volivcev.
    Posebni fenomen pa je njihov na pol prisilejni lider, tovariš Damjan.
    Ta se skuša vsaj petnajst let vriniti med grabežljivo slovensko elito. Postal je kameleon, ki menja po potrebi barvo in stališča skoraj hitreje kot gate.
    Povsod se sili zraven ampak ga vsakdo jemle z rezervo.
    Butli nič nimajo, zato tudi on od njh nič nima in se jim ne prilizuje. Pametnejši pa njegaovih uslug ne potrebujejo, saj so dovolj brihtni, da sami praznijo budžet v svoje žepe in Damjana ne porebujejo, zato njegovi nasveti v glavnem letijo v prazno.
    Mož je v globolki krizi, saj se je izpostavil in sam prilepil na sramotilni steber, kjer ga brez milosti cotajo in obmetavajo najrazličnejši komentatorji, ki niso ravno priplavali po kisli juhi
    Iz teh ne bruha zavist, ampak pred vsem zasmehovanje in anegdote iz nejovih neuspelih podvigov.
    Če kdo, potem je sedaj dobil Šarec junaka, ki je skočil v prazen bazen.
    Torej, Danmjan, tovornajk je opdpeljal in težko boš dokazal da si ga popravljal, ko so te zalotili inflagranti.

    • Dobro ste prikazali Damjanovo povzpetništvo.
      S tem, ko se je dal v “kompanijo” skrajne Levice, je tudi pokazal, da ni primeren za profesorja EKONOMIJE.
      Ekonomija ni ideologija, ampak zakon, da z dobrim delom več ustvariš. Od dobička plačaš davek in s tem davkom ima država redno polno BLAGAJNO, da lahko deluje: Zdravstvo, šolstvo, infrastruktura, sociala,,,,,,,,

      To pokaže, da brez dobička PODJETNIKOV in davkov kmetov, tudi država propade.
      Mesec stalno spodbuja vojno proti Kapitalistom. Ali se vpraša od kje državi denar, da bo lahko vzdrževala tako PARLAMENT, kot ivalide, bolnike, šolstvo, policijo, kulturo, šport ter, sodstvo……… Če propade gospodarstvo, bakrotira vse!

      Ta Damjanov “USTAVNI lok”, pomeni razgradnjo države. Čudi me, da se jim je pridružila tudi Bratuškova skupaj z Bandelijem, ki je podjetnik?

      Pa tudi z Damjanovo izjavo, da bo nekdanja ministrica: “Odšla, kot kurba s plesa”, je za ženske tako žaljiva, da bi morala, tako Bratuškova, kot Fajonova, glasno protestirati. Zakaj Fajonova tako kriči, da je proti sovražnemu govoru, če ga pa pri Damjanu ne prepozna?

      Ves ta “Lok”, je ena sama farsa”. Vsa ta Levičarska ideologija, je tako zastarela, kot “eksponat orožja” – LOK, ki so ga rabili v pradavnini.

  7. Ne bi rekel, da so stranke z veseljem pograbile možnost menjave oblasti z novim tehničnim mandatarjem. Ko sem jih gledal na tiskovni konferenci, so se vsi držali kot kisla repa. Kar nerodno jim je bilo. Drža rok, nastop, glas. Če tako prideš na konferenco, daš jasen znak, da to ni tvoj projekt in da si tam, ker pač moraš biti.
    To je poskus levega ozadja, ki ga skrbi za finančno preživetje, da bi vseeno nekako spet prišli na oblast.

  8. G. Slovencsm delim vaše mnenje.Mislim, da je ukvarjanje s P. Damjanom in pobudo tehnične vlade nepotrebno.
    Gre samo za manever, s katerim želi leva sredina svojim volivcem v času ko je še v opoziciji, pokazati da je državotvorna in da v resnici ne želi zgolj kritizirati sedanje vlade temveč prevzeti odgovornost. Obstaja po moje le teoretična možnost, da so 4 predsedniki taki politični analfabeti, da bi bili pripravljeni za ceno izgube naslednjih volitev prevzeti odgovornost v tem trenutku, ko iz objektivnih razlogov (Kovid) , nobena pa naj bi bila še tako dobra ali celo vrhunska vlada ne bo končala mandata s pozitivno bilanco.
    In bo zalo verjetno če se epidemija ne bo razrešila v roku 2 mesecev na koncu mandata kaznovana, neglede na to koliko se bo trudila.
    Ukrepi, ki jih sprejemajo v bistvu vse vlade v EU vključno z našo bodo objektivno imeli katastrofalne posledice na gospodarstvo in blaginjo ljudi.

    • Res bi težko zavidali vsem vladam v Evropi, ki se poleg rednega dela, morajo boriti tudi s “Covid-19”.
      Ko ni že vsega dovolj, pa nastopi v Sloveniji, še “ČETVERČEK”, kot mrhovinar, ki hoče pojesti to, kar je še ostalo na tleh.

  9. Pred nedavnim smo si lahko ogledali poučen dokumentarec o “kitajskem gospodarskem čudežu”, kjer je eden od kitajskih govorcev razkril nemara odločilno skrivnost kitajskega uspeha. Na vrhu kitajskega polit-biroja z dosmrtnim predsednikom na čelu je sedmerica partijskih in državnih modrecev ter avtoritativnih mogočnežev, ki prihajajo z naravoslovnih in tehničnih fakultet – in ne (tako kot v ZDA in državah EU) praviloma z bolj in manj uglednih družboslovnih fakultet (politologije, sociologije, pravnih, socialnih ved itd., ipd.).
    Avtoritarni in nedotakljivi voditelji LR Kitajske so očitno ponovno spoznali in z uspešno ter mednarodno konkurenčno politiko le potrdili, da je treba gospodarske in socialne temelje družbene blaginje najprej ustvariti ter jih vztrajno razvijati in se šele na doseženih rezultatih družbene blaginje ukvarjati z njeno čim pravičnejšo in razvojno čim spodbudnejšo in čim bolj dinamično družbeno delitvijo.
    Naši “mesečniki” Levice in njihovi skriti simpatizerji v preostalih strankah proti-janšistične opozicije bi težko bili bolj ekstremno oddaljeni od aktualne kitajske komunistične ideologije ter praktično konkurenčne kapitalistične prakse. V svojem brezupnem ideološkem, političnem in intelektualnem vakuumu se obupano oprijemljejo starih, zgodovinsko, znanstveno in strokovno ovrženih komunističnih blodenj in mitologij, ki jih le oddaljujejo od realnega življenja, od vsakdanjih resničnih družbenih vprašanj ter od lastnih državljanov/volivcev, ki jim ne znajo in ne zmorejo ponuditi čisto nobene verjetne in spodbudne alternative za že doseženo stanje “statusa quo” in njegovo krčevito reakcionarno obrambo.

  10. Aktivni državljan delim vaša analizo; so očitno ponovno spoznali, da je treba gospodarske in socialne temelje družbene blaginje najprej ustvariti ter jih vztrajno razvijati in se šele na doseženih rezultatih družbene blaginje ukvarjati z njeno čim pravičnejšo in razvojno čim spodbudnejšo in čim bolj dinamično družbeno delitvijo.
    To kar ste napisali je zanmimivo tudi strokovno stališče ekonomske liberalne šole. Pri nas imamo problem, ker je velika večina politikov (ob dejstvu, da ekonomistov skoraj ni v politiki ) končala svoje izobraževanje v socialističnih šolah, ki so učile drugače. Čeprav je tudi temelj marxistične ideologije, da morajo vladati tisti, ki ustvarjajo dejanski materialni temelj, takrat so to bili to delavci v proizvodnji.
    Dejansko pa socializem in/ali komunizem v nobeni socialistični državi ni temeljil na oblasti le teh, ki ustvarjajo novo vrednost, ampak je bil v rokah partijskih birokratov, ki niso razumeli niti bistva marxizma, zato se je tudi sfižil.

  11. Politično ozračje v državi postaja skrajno zaskrbljujoče. Zakaj? Zato, ker je predsednik vlade Janez Janša. Očitno ne sme vladati. Vlada pa lahko docela nesposoben Šarec, za katerega so tisti, ki upravljajo z državo (in nikoli ne sedijo v parlamentu ali v vladi) ugotovili, da z njim ni nič in so mu veleli odstopiti. Namestili bi KUL, namestili bi tudi orangutana (narod bi ga z veseljem volil), samo Janša ne sme biti. Ker je evidentno najsposobnejši politik, ki bi iz Slovenije naredil ugledno evropsko državo.
    Mularija, ki vrti pedale po ulicah Ljubljane, se ne zaveda, kaj je država. Njih so našuntali, da je Janša hudič, Šarec pa angelček. Predsenik vlade je lahko samo njemu podoben – angelčku.
    Bojim se, da bo izbruhnilo nasilje

    • Od vedno, je pomagal zrušiti Janšo Drago Kos. Tako je bilo v primeru Depal vasj, Patrija… Potoval je celo na Finsko TV.

      Danes pa pravijo, da so ga videli piti “kavo” skupaj s P. Damjanom.
      Tako, da lahko rečemo, da je P. Damjan voden na “daljinca”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime