Začenjajo se olimpijske igre 2018: kakšnega leska bo slovenski Pjongčang?

POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se v Južni Koreji začenjajo 23. zimske olimpijske igre. Tekmovanja sicer potekajo že vse od srede, vendar se igre uradno začnejo šele z otvoritvijo, ki bo ob 12:00. Slovenijo bo v Pjongčangu zastopalo 71 športnikov, kar je več kot kadarkoli prej. A to ne pomeni nujno še večjega uspeha in več medalj. Kaj pa lahko realno pričakujemo?
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Nedosegljivi Soči
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov.
Od skoraj-turistov do resnih kandidatov
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
V idealnem primeru…
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Plodne in sušne dobe
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31

Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56

Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45
Ekskluzivno za naročnike

Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56

Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45
Prihajajoči dogodki
DEC
02
Predstavitev novih orgel GŠ Škofja Loka
16:00 - 17:30
DEC
03
DEC
03
Od Križa do čarobnega gradu Miramare
09:45 - 16:30
DEC
03
DEC
03
Za Abrahama, PVC 3
19:30 - 21:30
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 17:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41

Je torej Izrael zagrešil vojne zločine?
19. 11. 2023 ob 20:49

Kaj storiti z denarjem, da ne bo na bančnem računu kopnel zaradi inflacije
17. 11. 2023 ob 17:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.