Začenjajo se olimpijske igre 2018: kakšnega leska bo slovenski Pjongčang?
Danes se v Južni Koreji začenjajo 23. zimske olimpijske igre. Tekmovanja sicer potekajo že vse od srede, vendar se igre uradno začnejo šele z otvoritvijo, ki bo ob 12:00. Slovenijo bo v Pjongčangu zastopalo 71 športnikov, kar je več kot kadarkoli prej. A to ne pomeni nujno še večjega uspeha in več medalj. Kaj pa lahko realno pričakujemo?
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Nedosegljivi Soči
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov.
Od skoraj-turistov do resnih kandidatov
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
V idealnem primeru…
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Plodne in sušne dobe
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Zadnje objave
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
30. 4. 2026 ob 17:00
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Ekskluzivno za naročnike
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.