Začenjajo se olimpijske igre 2018: kakšnega leska bo slovenski Pjongčang?

Danes se v Južni Koreji začenjajo 23. zimske olimpijske igre. Tekmovanja sicer potekajo že vse od srede, vendar se igre uradno začnejo šele z otvoritvijo, ki bo ob 12:00. Slovenijo bo v Pjongčangu zastopalo 71 športnikov, kar je več kot kadarkoli prej. A to ne pomeni nujno še večjega uspeha in več medalj. Kaj pa lahko realno pričakujemo?
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Nedosegljivi Soči
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov.
Od skoraj-turistov do resnih kandidatov
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
V idealnem primeru…
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Plodne in sušne dobe
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Zadnje objave

Referendumske igrice s figo v žepu
11. 7. 2025 ob 6:00

Bo država pri legalizaciji konoplje prezrla mnenje stroke?
10. 7. 2025 ob 18:18

Medvedja nadaljevanka: Nevladniki spet dosegli svoje, odstrel zaustavljen
10. 7. 2025 ob 16:35

Opozicija z vsemi topovi nad Asto Vrečko, ta očitke zanika in ostaja na položaju
10. 7. 2025 ob 15:19

Lovci iz slovenskih gozdov doslej odstrelili 22 medvedov
10. 7. 2025 ob 11:59

Po Arktiki (6. del): Inuitske družine
10. 7. 2025 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike

Po Arktiki (6. del): Inuitske družine
10. 7. 2025 ob 9:00

Domovina 208: Omamljeni mladi
9. 7. 2025 ob 6:10

Tednik Domovina 208: Omamljeni mladi
9. 7. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
11
JUL
11
Boštjan Pertinač v Vetrinjcu – Vetrinjc BarCoda, Maribor
20:30 - 23:30
JUL
12
AVG
05
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
08:00 - 16:00
AVG
18
Poletno počitniško varstvo za otroke - III. termin
08:00 - 16:00
Video objave

[Video] Aleš Primc: Na referendumu bomo še četrtič zapored premagali levico
1. 7. 2025 ob 10:27
Izbor urednika

Domovina 208: Omamljeni mladi
9. 7. 2025 ob 6:10

Tednik Domovina 208: Omamljeni mladi
9. 7. 2025 ob 6:00

Atentat na Svobodo govora
5. 7. 2025 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.