Z goloseki in zazidavami opustošili Srbijo

Srbija bo čez 5 let ostala skoraj brez polovice gozdov. Zadnji popis kmetijstva v Srbiji kaže precej zaskrbljujoče podatke. Država naj bi v obdobju petih let ostala brez 48,2 odstotka gozdov, obdelovalne površine so zmanjšane za 23 odstotkov, veliko parcel pa je namenjenih za gradnjo.

V zadnjih petih letih je po prvih rezultatih popisa kmetijstva leta 2023 v Srbiji »izginilo« okoli 50.000 kmetijskih površin. Medtem, ko so jih popisovalci jeseni zabeležili 508.365, jih je anketa o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2018 zabeležila 10 odstotkov več.

Te podatke je predstavil direktor republiškega zavoda za statistiko Miladin Kovačević in dodal, da so se v istem obdobju za 23 odstotkov zmanjšale tudi razpoložljive obdelovalne površine. Skupna površina, ki je v uporabi danes je 3.257.100 ha. Številnim parcelam so medtem spremenili namembnost, in so po novem namenjene za gradnjo, druge pa so odtujili. Zmanjšal se je tudi odstotek hrupa, in sicer za 48,2 odstotka.

Upad zanimanja za kmetijstvo

Manjše je tudi število delovne sile, ki se ukvarja s kmetijstvom. Medtem, ko je bilo leta 2018 v tej dejavnosti zaposlenih 1.336.714 delavcev, jih je danes 1.150.653, kar predstavlja 14-odstotni padec. Iz raziskave je razvidno, da v kmetijski panogi še vedno prevladujejo moški, teh je 662.946, medtem ko je žensk 487.710.

Kmetijsko gospodarstvo ima povprečno 2,2 člana, vendar je povprečna starost lastnika 60 let. Le vsak 11-ti je mlajši od 40 let. Država zato subvencionira mlajša gospodinjstva. Povprečna kmetija obdeluje 6,4 ha, ima eno kravo, 5 prašičev, 3 ovce, 43 kokoši in 3 čebelje panje. »To so torej še vedno mala podjetja, večinoma povprečne družine, ali pa smo priča združevanju proizvodnje v pravne osebe,« pravi Kovačević. Od skupnega števila pravnih oseb jih je 1.623.419 v lasti podjetnikov.

Povečanje v čebelarstvu

»Z živinorejo se ukvarja 313.495 kmetij, kar je še vedno veliko,« dodaja direktor RZS. Kljub temu imamo zmanjšanje števila prašičev za tretjino, najverjetneje zaradi njihovih bolezni in okužb. Število koz se je zmanjšalo za 31,5 odstotka, zmanjšalo pa se je tudi število goveda. Edino povečanje, ki je občutno, so zabeležili čebelarji. Teh je 1.261.323, kar predstavlja skok za 38-odstotkov. Med je namreč tudi za Srbijo pomemben izvozni artikel.

Prihodnost je v trajnostni kmetijski politiki

Dragana Marković, vodja Oddelka za statistiko kmetijstva in gozdarstva RZS, je povedala, da je največ kmetijskih gospodarstev v Šumadiji in zahodni Srbiji - 224.433, kar pomeni zmanjšanje za 7,5 odstotka v primerjavi z letom 2018. V pokrajinah Vojvodina ter južni in vzhodni Srbiji je bil upad 12-odstoten, v Beogradu pa 12,4-odstoten.

»Največje obdelovalne površine so v Vojvodini, kjer je največ prašičev in govedi. Živinoreja je najbolj razširjena v Šumadiji in zahodni Srbiji. V beograjski regiji se je čebelarstvo povečalo za 69,9 odstotka. Šumadija ima še vedno največ panjev. Tam je tudi največ delež žensk, ki se ukvarja s kmetijstvom, to je 231.118. Največji upad delovne sile, kar za petino, so zabeležili v Vojvodini,« opisuje Markovićeva.

Končni in podrobnejši rezultati Popisa kmetijstva 2023 bodo objavljeni letos, najpozneje pa konec prihodnjega leta. Po besedah ​​Martina Klaukeja iz Delegacije EU v Srbiji, ki je pomagala pri oblikovanju seznama, bodo pridobljeni podatki pomembni za oblikovanje trajnostne kmetijske politike.