Vse manj boste slišali "a mate kaj za pusta hrusta?" Maškare so zdaj v trgovskih centrih
Zazvoni zvonec pri vratih. Ko se vrata odpro, skupina otrok, oblečenih v maškare, enoglasno vpraša: "A mate kaj za pusta hrusta?"
V urbanih naseljih navada, da gredo otroci za pusta od hiše do hiše po domačem kraju, čedalje bolj izginja, medtem ko je po vaseh maškar nekoliko več.
Pri tem se poraja vprašanje - kam pa gredo potem maškare za pusta, če ne do sosedov?
Odgovor je po svoje očiten: v trgovske centre vendar!
Obstaja sicer kar nekaj večjih pustnih rajanj, karnevalov in dogodkov, kamor lahko svoje otroke odpeljejo starši, ob tem pa je poskrbljeno za pester program (pa tudi kakšen krof se najde).
A zdi se, da so predvsem v mestih štafeto pri tem prevzela velika trgovska središča, ki s pestro ponudbo aktivnosti in gostov privabljajo male in velike maškare.
Tako je pustovanje letos potekalo v enajstih Mercator centrih (kar je sicer manj kot lani, ko so organizirali kar 48 pustnih dogodkov) v večini Planetov Tuš ter v drugih večjih trgovskih središčih, na primer pri Intersparu v ljubljanskem City Parku.
Večina organizatorjev otroke in starše privablja z zanimivimi gosti - od ribiča Pepeta do čebelice Tinke in medveda ter Smrkcev in glasbenih skupin, ki jih posluša vsa družina, kot so Čuki.
Povečini vse maškare, tako male kot velike, za darilo prejmejo tudi krof (tisti brez maske pa ga lahko kupijo), ponekod pa se lahko potegujejo tudi za večje nagrade, kot je na primer izlet za celo družino v Gardaland. Tu so še druge aktivnosti, kot je poslikava obraza ter fotografiranje.
Čeprav vstopnine na take dogodke ni, je jasno, da trgovci tega ne počnejo iz lastnega veselja ali iz ljubezni do otrok, temveč je v ozadju čista komercialna računica.
Po eni strani akcije ter bližina trgovine prepričajo starše, da zavijejo k njim, vendar so glavna tarča oglaševanja v tem primeru otroci. Plešoče in pojoče maskote so namenjene ravno njim. In če gredo ti v trgovino skupaj s starši, od tam verjetno ne bodo odšli praznih rok.
Raziskave kažejo, da so v otroke usmerjena oglaševanja veliko bolj učinkovita, kot tista, usmerjena v odrasle. Večino otrok, mlajših od 11 let, je glede denarja in dobrin odvisna od staršev. In njihove želje in vztrajno moledovanje na starše delujejo veliko bolj učinkovito kot tradicionalno oglaševanje
Poleg tega otroci, mlajši od 8 let še nimajo razvitih mehanizmov za prepoznavanje reklam in njihovega bistva (prodaje) ter tako trditve v njih dojemajo kot neizpodbitna dejstva. To je eden izmed razlogov, da sta Švedska in Norveška prepovedali oglaševanje, namenjeno otrokom, mlajšim od 12 let, močno pa je omejeno tudi na Danskem ter v Belgiji.
V urbanih naseljih navada, da gredo otroci za pusta od hiše do hiše po domačem kraju, čedalje bolj izginja, medtem ko je po vaseh maškar nekoliko več.
Pri tem se poraja vprašanje - kam pa gredo potem maškare za pusta, če ne do sosedov?
Odgovor je po svoje očiten: v trgovske centre vendar!
Obstaja sicer kar nekaj večjih pustnih rajanj, karnevalov in dogodkov, kamor lahko svoje otroke odpeljejo starši, ob tem pa je poskrbljeno za pester program (pa tudi kakšen krof se najde).
A zdi se, da so predvsem v mestih štafeto pri tem prevzela velika trgovska središča, ki s pestro ponudbo aktivnosti in gostov privabljajo male in velike maškare.
Tako je pustovanje letos potekalo v enajstih Mercator centrih (kar je sicer manj kot lani, ko so organizirali kar 48 pustnih dogodkov) v večini Planetov Tuš ter v drugih večjih trgovskih središčih, na primer pri Intersparu v ljubljanskem City Parku.
Večina organizatorjev otroke in starše privablja z zanimivimi gosti - od ribiča Pepeta do čebelice Tinke in medveda ter Smrkcev in glasbenih skupin, ki jih posluša vsa družina, kot so Čuki.
Povečini vse maškare, tako male kot velike, za darilo prejmejo tudi krof (tisti brez maske pa ga lahko kupijo), ponekod pa se lahko potegujejo tudi za večje nagrade, kot je na primer izlet za celo družino v Gardaland. Tu so še druge aktivnosti, kot je poslikava obraza ter fotografiranje.
Način več kako ljudi pripeljati do nakupa
Čeprav vstopnine na take dogodke ni, je jasno, da trgovci tega ne počnejo iz lastnega veselja ali iz ljubezni do otrok, temveč je v ozadju čista komercialna računica.
Po eni strani akcije ter bližina trgovine prepričajo starše, da zavijejo k njim, vendar so glavna tarča oglaševanja v tem primeru otroci. Plešoče in pojoče maskote so namenjene ravno njim. In če gredo ti v trgovino skupaj s starši, od tam verjetno ne bodo odšli praznih rok.
Raziskave kažejo, da so v otroke usmerjena oglaševanja veliko bolj učinkovita, kot tista, usmerjena v odrasle. Večino otrok, mlajših od 11 let, je glede denarja in dobrin odvisna od staršev. In njihove želje in vztrajno moledovanje na starše delujejo veliko bolj učinkovito kot tradicionalno oglaševanje
Poleg tega otroci, mlajši od 8 let še nimajo razvitih mehanizmov za prepoznavanje reklam in njihovega bistva (prodaje) ter tako trditve v njih dojemajo kot neizpodbitna dejstva. To je eden izmed razlogov, da sta Švedska in Norveška prepovedali oglaševanje, namenjeno otrokom, mlajšim od 12 let, močno pa je omejeno tudi na Danskem ter v Belgiji.
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.