Vse manj boste slišali "a mate kaj za pusta hrusta?" Maškare so zdaj v trgovskih centrih
Zazvoni zvonec pri vratih. Ko se vrata odpro, skupina otrok, oblečenih v maškare, enoglasno vpraša: "A mate kaj za pusta hrusta?"
V urbanih naseljih navada, da gredo otroci za pusta od hiše do hiše po domačem kraju, čedalje bolj izginja, medtem ko je po vaseh maškar nekoliko več.
Pri tem se poraja vprašanje - kam pa gredo potem maškare za pusta, če ne do sosedov?
Odgovor je po svoje očiten: v trgovske centre vendar!
Obstaja sicer kar nekaj večjih pustnih rajanj, karnevalov in dogodkov, kamor lahko svoje otroke odpeljejo starši, ob tem pa je poskrbljeno za pester program (pa tudi kakšen krof se najde).
A zdi se, da so predvsem v mestih štafeto pri tem prevzela velika trgovska središča, ki s pestro ponudbo aktivnosti in gostov privabljajo male in velike maškare.
Tako je pustovanje letos potekalo v enajstih Mercator centrih (kar je sicer manj kot lani, ko so organizirali kar 48 pustnih dogodkov) v večini Planetov Tuš ter v drugih večjih trgovskih središčih, na primer pri Intersparu v ljubljanskem City Parku.
Večina organizatorjev otroke in starše privablja z zanimivimi gosti - od ribiča Pepeta do čebelice Tinke in medveda ter Smrkcev in glasbenih skupin, ki jih posluša vsa družina, kot so Čuki.
Povečini vse maškare, tako male kot velike, za darilo prejmejo tudi krof (tisti brez maske pa ga lahko kupijo), ponekod pa se lahko potegujejo tudi za večje nagrade, kot je na primer izlet za celo družino v Gardaland. Tu so še druge aktivnosti, kot je poslikava obraza ter fotografiranje.
Čeprav vstopnine na take dogodke ni, je jasno, da trgovci tega ne počnejo iz lastnega veselja ali iz ljubezni do otrok, temveč je v ozadju čista komercialna računica.
Po eni strani akcije ter bližina trgovine prepričajo starše, da zavijejo k njim, vendar so glavna tarča oglaševanja v tem primeru otroci. Plešoče in pojoče maskote so namenjene ravno njim. In če gredo ti v trgovino skupaj s starši, od tam verjetno ne bodo odšli praznih rok.
Raziskave kažejo, da so v otroke usmerjena oglaševanja veliko bolj učinkovita, kot tista, usmerjena v odrasle. Večino otrok, mlajših od 11 let, je glede denarja in dobrin odvisna od staršev. In njihove želje in vztrajno moledovanje na starše delujejo veliko bolj učinkovito kot tradicionalno oglaševanje
Poleg tega otroci, mlajši od 8 let še nimajo razvitih mehanizmov za prepoznavanje reklam in njihovega bistva (prodaje) ter tako trditve v njih dojemajo kot neizpodbitna dejstva. To je eden izmed razlogov, da sta Švedska in Norveška prepovedali oglaševanje, namenjeno otrokom, mlajšim od 12 let, močno pa je omejeno tudi na Danskem ter v Belgiji.
V urbanih naseljih navada, da gredo otroci za pusta od hiše do hiše po domačem kraju, čedalje bolj izginja, medtem ko je po vaseh maškar nekoliko več.
Pri tem se poraja vprašanje - kam pa gredo potem maškare za pusta, če ne do sosedov?
Odgovor je po svoje očiten: v trgovske centre vendar!
Obstaja sicer kar nekaj večjih pustnih rajanj, karnevalov in dogodkov, kamor lahko svoje otroke odpeljejo starši, ob tem pa je poskrbljeno za pester program (pa tudi kakšen krof se najde).
A zdi se, da so predvsem v mestih štafeto pri tem prevzela velika trgovska središča, ki s pestro ponudbo aktivnosti in gostov privabljajo male in velike maškare.
Tako je pustovanje letos potekalo v enajstih Mercator centrih (kar je sicer manj kot lani, ko so organizirali kar 48 pustnih dogodkov) v večini Planetov Tuš ter v drugih večjih trgovskih središčih, na primer pri Intersparu v ljubljanskem City Parku.
Večina organizatorjev otroke in starše privablja z zanimivimi gosti - od ribiča Pepeta do čebelice Tinke in medveda ter Smrkcev in glasbenih skupin, ki jih posluša vsa družina, kot so Čuki.
Povečini vse maškare, tako male kot velike, za darilo prejmejo tudi krof (tisti brez maske pa ga lahko kupijo), ponekod pa se lahko potegujejo tudi za večje nagrade, kot je na primer izlet za celo družino v Gardaland. Tu so še druge aktivnosti, kot je poslikava obraza ter fotografiranje.
Način več kako ljudi pripeljati do nakupa
Čeprav vstopnine na take dogodke ni, je jasno, da trgovci tega ne počnejo iz lastnega veselja ali iz ljubezni do otrok, temveč je v ozadju čista komercialna računica.
Po eni strani akcije ter bližina trgovine prepričajo starše, da zavijejo k njim, vendar so glavna tarča oglaševanja v tem primeru otroci. Plešoče in pojoče maskote so namenjene ravno njim. In če gredo ti v trgovino skupaj s starši, od tam verjetno ne bodo odšli praznih rok.
Raziskave kažejo, da so v otroke usmerjena oglaševanja veliko bolj učinkovita, kot tista, usmerjena v odrasle. Večino otrok, mlajših od 11 let, je glede denarja in dobrin odvisna od staršev. In njihove želje in vztrajno moledovanje na starše delujejo veliko bolj učinkovito kot tradicionalno oglaševanje
Poleg tega otroci, mlajši od 8 let še nimajo razvitih mehanizmov za prepoznavanje reklam in njihovega bistva (prodaje) ter tako trditve v njih dojemajo kot neizpodbitna dejstva. To je eden izmed razlogov, da sta Švedska in Norveška prepovedali oglaševanje, namenjeno otrokom, mlajšim od 12 let, močno pa je omejeno tudi na Danskem ter v Belgiji.
Zadnje objave
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Lojze Hlede: Glasba, ki spominja na mlada leta
31. 5. 2026 ob 12:00
Temelji krščanskega politika
31. 5. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] V Sveti Trojici skriti človek
31. 5. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.