Vsa trupla najvišje gore sveta

Mount Everest že dolgo ni več nedosegljiv cilj, ampak skoraj že priljubljena izletniška točka. Nanj se je povzpelo že več kot 4.000 ljudi, ki poleg smeti za seboj puščajo tudi zamrznjena trupla umrlih tovarišev. Nekateri izmed 200 poznanih so postali prava turistična atrakcija za ostale pohodnike, piše Rachel Nuwer za BBC.

Zeleni čevlji in Trnuljčica

Med najbolj znanimi so ostanki indijskega pohodnika Tsewanga Paljora, ki je na gori preminil leta 1996. Zaradi zelenih čevljev in jakne je postal znan pod imenom Green boots.

Sorodniki si niso mogli privoščiti, da bi plačali prenos trupla v dolino. Je pa zato brez sledu izginil leta 2014, domnevno med akcijo odstranjevanja trupel kitajske ali kitajsko-tibetanske gorniške zveze.

Med ženskimi trupli je najbolj znana Francys Distefano-Arsentiev, ki so jo poimenovali tudi Trnuljčica. Leta 2007 sta jo v dolino odnesla Ian Woodall in Cathy O'Dowd, ki sta bila leta 1996 skupaj z njo v zadnjih urah življenja. Takrat sta jo morala zapustiti zaradi lastnega preživetja, čutila pa sta moralno dolžnost, da jo prideta iskat.

Prenos trupel prinaša tveganje novih smrtnih žrtev, a gora kliče nazaj

Stroški prenosa trupla z gore dosegajo več deset tisoč dolarjev, zato si tega mnogi svojci ne morejo privoščiti. Truplo iz ledu izkoplje in v dolino odnese šest ali osem Šerpov. Ker so trupla zmrznjena, so tako tudi skoraj dvakrat težja. Pri tem so ogrožena tudi življenja nosačev.

A žrtve največje gore sveta od nevarne poti ne odvrnejo novih pohodniških skupin. Večje tragedije, kot je bil npr. plaz leta 2014, so sicer vzbudile grozo. Veliko Šerpov-nosačev je dejalo, da se na goro ne bo vrnilo, dokler se jim ne izboljšajo delovni pogoji.

A že po eni sezoni je bila večina spet na delu. Dejali so, da so si vzeli "odmor" od gorovja. Ti so značilni tudi za večkratne pohodnike na Himalajo. Veliko jih pa najvišji vrh sveta kliče nazaj.

Občutek nadzora nad lastnim življenja bolj intenziven v ekstremnih situacijah

Matthew Barlow, raziskovalec psihologije športa, je v svojih raziskavah ugotovil, da gorniki stremijo po občutku nadzora nad lastnim življenjem.V kaosu vsakdana je to veliko težje kot pa pred kakšnim ciljem, kjer si soočen z življenjem in smrtjo in kjer so čustva in dejanja veliko bolj črno-bela.

Ta občutek nadzora in preseganja samega sebe pa je tudi oblika odvisnosti, podobna mamilom.