Spremembe medijske zakonodaje jezijo levo sceno. In Ljudmilo Novak

Vir foto: pixabay
Trije medijski zakoni, javna obravnava katerih se po tednu dni izteče v sredo, pričakovano dvigujejo prah predvsem v levem delu politične, medijske in profesorske srenje.

Nekoliko presenetljivo, ali pa tudi ne, se je iz Bruslja ponovno oglasila evropska poslanka Ljudmila Novak s stališčem, kakršnih smo zadnje čase od nje že vajeni in ki bolj kot njene politične kolege vedno znova razveseljuje vladne nasprotnike na levici. 

Čeprav se v besedah Novakove kdaj tudi kristalizira za desnico neprijetna grenka resnica, pa je tokrat v celoti ustrelila mimo, ugotavljamo v komentarju uredništva. Zakaj, preberite na koncu prispevka, še prej pa se seznanite s stališči nekaterih drugih akterjev do predlaganih zakonskih rešitev.

Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden v javno obravnavo poslalo spremembe medijske zakonodaje, ki spreminjajo Zakon o medijih, Zakon o STA in Zakon o RTV Slovenija teden dni pred tem pa še Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah. Te med drugim predvidevajo, da se bodo trije odstotki zbranega RTV prispevka po novem namenili za delovanje STA, dodatnih pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Izpad dohodka naj bi RTV nadomestila s povečanim oglaševanjem.

Zakoni med drugim spreminjajo določanje glasbenih kvot na slovenskih radiih, način imenovanja nadzornikov in vodstva STA ter ustanavljajo sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, za katerega bi približno 25 milijonov evrov pobrali od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev. Podrobnejši članek o zakonskih predlogih najdete tukaj.

Na predloge zakonov pa se že vrstijo tudi prvi odzivi, tako iz vrst politike kot domače in tuje stroke.

Joveva: Neodvisni mediji so temelj demokratične družbe


Evropska poslanka Joveva v svojem odzivu opozarja, da je javni medijski servis steber vsake demokratične družbe. Opozarja tudi, da je nesprejemljivo, da se na tak način zadeve spreminjajo in da se želi poseči v njihovo delovanje oziroma si jih podrediti, tako kot oni želijo in potem posledično financirati tudi medije, ki so njim blizu.



Novak: Zakonodajne spremembe naj se zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko


Na pomen medijev za demokracijo opozarja tudi evropska poslanka Ljudmila Novak. Ob tem poudarja, da so spremembe medijske zakonodaje v času, ko se svet vrti s svetlobno hitrostjo priporočljive in da so željo po njih že izrazili tudi vidni slovenski novinarji. Vendar pa pričakuje, da se te zgodijo zgolj v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko.

"Dejstvo je, da sta si politika in novinarstvo večinoma na nasprotnih bregovih, kar je tudi osnovno demokratično načelo delitve oblasti. A v sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju," dodaja Novakova.

Novakova ugotavlja, da sta vlogi RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA) vitalnega pomena za slovensko demokracijo, čeprav je že nekaj časa jasno, da se RTV Slovenija zaradi svojega obsega težje prilagaja izzivom sodobnega časa. "A pri tem želim odločno zavrniti kakršenkoli poseg v avtonomnost novinarstva na RTV Slovenija," pravi.

Nadalje se sklicuje na program predsedovanja Svetu EU, ki ga je podpisala tudi Vlada RS in kjer jasno piše, da "pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije predstavljajo temelj vsake pravne države."

Zato bi bilo po njenem prepričanju "najmanj neodgovorno, če bi Vlada Republike Slovenije te besede že čez dober mesec dni od podpisa poteptala s spremembo medijske zakonodaje, ki bi neodvisnost slovenskih medijev zlomila."

Zaskrbljenost izraža tudi EBU


Svojo zaskrbljenost nad predvidenimi zakonskimi spremembami je izrazil tudi direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. Ta je v pismu premierju Janezu Janši izpostavil, da je bila javna RTV v zadnjih mesecih deležna številnih sovražnih in pogosto neutemeljenih komentarjev.

Vendar pa med ljudmi uživa visoko zaupanje in tako kot preostali javni mediji po Evropi potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti.

Tako predstavnik EBU kot ostali slovenski kritiki opozarjajo tudi na prvoten nesprejemljivo kratek (enotedenski) rok javne obravnave tako pomembnih zakonov, ki pa ga je ministrstvo zdaj že podaljšalo do konca avgusta.

Aktiv novinarjev IP TV Slovenija: Že dlje časa se soočamo s finančno stisko


Odločno proti spremembi zakonodaje so v aktivu novinarjev informativnega programa RTV Slovenija, kjer opozarjajo, da se njihove ekipe že dalj časa soočajo s finančno stisko, zaradi katere so manj prisotni na terenu.

Ob omejitvah službenih potovanj se jim krčijo tudi sredstva za informativni program in oddaje. Prepričani so, da se bo z novimi zakonskimi predlogi še poslabšal položaj zaposlenih v škodo javnosti in pravice do obveščenosti. Zato podpirajo vodstvo v prizadevanjih, da se zakonodaja v škodo RTV ne sprejme.

ZNP: Znižajte davčna bremena


Manj kritični do zakonov so v Združenju novinarjev in publicistov. Ti izpostavljajo, da bodo dodatna sredstva močno koristila Slovenski tiskovni agenciji, ki je sedaj preveč odvisna od komercialnih nalog, medtem ko bi RTV nekoliko bolj tržna usmeritev koristila. Ob tem dodajajo, da je za druge medije pravzaprav vseeno, kako pridejo do dodatnih sredstev, saj gre v vsakem primeru za javni denar.

Ob tem državo pozivajo, da bi za medije največ naredila z zmanjšanjem oziroma ukinitvijo davčnih bremen.

V ZNP podpirajo tudi predlog, da se pravica do popravka uskladi s kazensko zakonodajo in zajema le še popravljanje neresničnih dejstev, ne pa podajanju lastnih mnenj ter predlog za večjo transparentnost lastništva in financiranja medijev. Želijo pa si tudi, da bi bil status novinarjev podoben statusu samostojnih kulturnih delavcev. Celotno mnenje ZNP o predlaganih zakonskih spremembah je dostopno tukaj.



KOMENTAR: Uredništvo
O kakšni »neodvisnosti slovenskih medijev« govori Ljudmila Novak?!
... Stališča politikov, novinarjev, profesorjev ... levega politično-nazorskega kroga do napovedanih sprememb medijske zakonodaje so predvidljiva in pričakovana, saj vsem najbolj ustreza status quo, s katerim, tudi na račun obveznega "medijskega davka", vzdržujejo premoč v slovenski medijski krajini. Bolj zanimivo je ponovno oglašanje evroposlanke NSi Ljudmile Novak, ki s svojimi izjavami ostaja hvaležna avtorica udarnih vrstic desnosredinski vladi nenaklonjenih medijev. V njenih besedah sicer lahko prepoznamo za politiko neznačilno avtonomnost in iskrenost, a hkrati tudi kanček vztrajne kljubovalnosti, ne samo predsedniku vlade, temveč tudi njeni stranki, ki je, drugače, kot si je želela sama, omogočila Janši vrnitev na oblast. Novakovi izraženih stališč sicer ne moremo očitati, vse dokler jih ne postavimo v slovenski medijski in splošni družbeni kontekst. Novakova namreč nastopa, kot da je slovenska demokracija že vstopila v svoje zrelostno obdobje, kjer demokratične institucije vzdržujejo potrebno pravičnost in ravnovesje družbenega reda. Slednje ne velja na številnih področjih, še posebej pa ne za medijsko krajino, ki je že praktično od samega začetka izrazito nepluralna in nagnjena v levo, vključno z nacionalno radiotelevizijo, ki si tovrstne nagnjenosti ne bi smela dovoliti. Prav zato njen celoten tekst pade na premisi o spremembi medijske zakonodaje, ki bi "neodvisnost slovenskih medijev zlomila." Nikakršna sprememba namreč ne more zlomiti nečesa, kar pri večini glavnih medijev ne obstaja. In spisati celoten traktat na napačni osnovi pomeni, da so vse izhajajoče misli zgrešene, neustrezne, nerelevantne. Napovedane spremembe medijske zakonodaje so, sploh glede na pričakovanja skorajda polovice državljanov, ki si želijo korenitejšega posega v način davkoplačevalskega financiranja javne RTV, v resnici minorne. Če javna hiša res ne more preživeti z 8 % manj davkoplačevalskih sredstev, oziroma teh pridobiti na trgu z ohlapnejšimi omejitvami oglaševanja, ni rešitev v zamenjavi vlade, temveč v zamenjavi očitno nesposobnega vodstva/menedžmenta. Ti prej minimalistični kot radikalni posegi v medijsko zakonodajo hkrati na temeljne probleme slovenske medijske krajine nimajo resnega vpliva, niti v pozitivnem niti v negativnem smislu. Ena redkih potencialno spornih sprememb je prenos imenovanja nadzornikov Slovenske tiskovne agencije iz parlamenta na vlado. A tudi tu se je, glede na preteklo prakso, za vprašati, kakšna je pravzaprav razlika in ali potrebno politično neodvisnost STA res zagotavlja že zdajšnja ureditev. Res je tudi, da bi javna obravnava omenjenih zakonov lahko trajala nekoliko dlje od minimalnih zakonskih časovnih rokov in ta se bo po zadnjih informacijah že podaljšal. Kljub vsemu temu pa je dramatiziranje, ki smo mu priča sedaj, odveč in v resnici zgolj še ena posledica srditega političnega boja z vsemi sredstvi, ki smo mu priče odkar je po Šarčevi zaslugi oblast prevzela desna sredina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike