Vrsta fiaskov Državne volilne komisije in množica volivcev, ki jim je kršena pravica do glasovanja

Toliko pripomb in pritožb na delo Državne volilne komisije kot ob tokratnih volitvah že dolgo nismo slišali. Volilne nedelje še niti nismo dočakali, pa smo že imeli glasovnice z napačnimi logotipi in uničene glasovnice, napačna imena kandidatov v eni volilni enoti, prepozno oddane in poslane glasovnice, izgubljene glasovnice, kar po elektronski pošti poslane glasovnice.

Ne gre za nov problem dežele na sončni strani Alp, politika pa tudi volivci so že pozivali k odgovornosti vodstva Državne volilne komisije. Ob vseh fiaskih je bilo že slišati tudi dvome v rezultat volitev in pomen vloge sodišč pri njem (predvsem, če bo tesen), pa volilna nedelja še niti ni prišla. Kaj bo šele ob volilnem porazu kogarkoli že – in poraženca bomo gotovo imeli.

Poseben fiasko je bilo tokrat glasovanje iz tujine. Številni glasovnic enostavno niso prejeli, mnogi so jih prejeli prepozno. Na pošto so na DVK zadnje pakete od 105.000 glasovnic za volivce, živeče v tujini, dostavili šele devet dni pred volitvami oz. štiri delovne dni, preden naj bi bile dostavljene naslovnikom v tujini. Mnogi so prejeli glasovnice, ne pa volilnih list – za ogled teh jih je DVK naknadno napotila na svojo spletno stran.

Mnogi volivci iz tujine opozarjajo, da jim je kršena ustavna pravica do glasovanja.

Ni zanemarljivo, da tak odnos do Slovencev, živečih v tujini, ne kaže spoštljivega odnosa do tistih, ki so mnogi močno pripomogli k temu, da Slovenijo sploh imamo, še manj pa pripomore k njihovi povezanosti z domovino oz. čutu, da je domovini zanje kakorkoli mar. Mnogi volivci iz tujine opozarjajo, da jim je kršena ustavna pravica do glasovanja.

Odgovornost si podajata tako DVK z malomarno zaposleno in pomočnico direktorja za organizacijo in izvedbo volitev na bolniški, napačni logotipi strank, pa Pošta Slovenije, krivo je bilo tudi veliko pomanjkanje papirja na tržišču. Vmes so kar 150.000 glasovnic tudi uničili.

Da to še ni vse, se je že pred volitvami kar precej glasovnic, domnevno poslanih na veleposlaništvo v Buenos Airesu, »nekje izgubilo«. V Argentino je bilo iz Slovenije odposlanih 6.200 glasovnic, vendar se je 630 glasovnic, namenjenih devetim volilnim okrajem, neznano kje izgubilo. Posebne nadomestne glasovnice so nato iz DVK poslali kar po elektronski pošti … Tudi več drugih veleposlaništev včeraj še ni imelo vseh potrebnih glasovnic. Tudi tem jih bodo, če ne bodo prišle pravočasno, predvidoma poslali kar po elektronski pošti.

https://twitter.com/DragoZad/status/1517480554169610241?

Volivec nikjer ni niti vnaprej niti tekom postopka obveščen, da je glasovanje na domu mogoče le na naslovu stalnega prebivališča.

Glasovanje na domu samo na stalnem naslovu?!

Naj opišem še svojo tokratno izkušnjo z drugačno obliko glasovanja, ki kaže na še eno sistemsko pomanjkljivost na tem področju. Še pred tednom dni je bil moj načrt, da bom svoj volilni glas oddala predčasno. Ob znanih simptomih je bil test na korono uradno (torej s potrebnim potrdilom) pozitiven prvi dan predčasnega glasovanja: v torek pred volitvami. Isti dan sem ob odrejeni izolaciji in ne ravno milem poteku bolezni vložila vlogo za glasovanje na domu, ki je bila naslednji dan uspešno rešena.

Verjetno bi bilo vse lepo in prav, če ne bi živela in zbolela na prijavljenem začasnem naslovu, ki je od stalnega oddaljen približno dve uri vožnje. In ker na vlogi ni bilo mogoče označiti, da ne morem glasovati na naslovu stalnega prebivališča, v zvezi z mojim glasovanjem pa me na v vlogi posredovane kontaktne podatke ni nihče kontaktiral, sem štiri dni pred volitvami poklicala najprej na Državno volilno komisijo, nato na komisijo v kraju mojega stalnega prebivališča.

V petek zjutraj so mi s slednje sporočili, da lahko glasujem samo, če bom na volilno nedeljo na svojem stalnem naslovu in nikakor drugače. Alternativa bi bila denimo še, da bi se volilni odbor, ki v mojem domačem okraju obiskuje glasujoče na domu, na lastne stroške jutri odpravil na štiriurno potovanje. Za glasovanje po pošti je bilo seveda že dolgo prepozno, prav tako za morebitno spremembo načina glasovanja na glasovanje na OMNIA volišču ob večjem naporu z moje strani in večjem tveganju za vse druge na tem volišču.

Volivec nikjer ni niti vnaprej niti tekom postopka obveščen, da je glasovanje na domu mogoče le na naslovu stalnega prebivališča. Še bolj nenavadno pa je, da po dveh letih pandemije in vsakokratni možnosti, da ljudje zbolimo tudi izven kraja stalnega prebivališča, država, v kateri velik del prebivalstva biva na naslovu začasnega prebivališča, možnosti glasovanja tam ne pozna. Pa čeprav je začasni naslov povsem legitimen za pravzaprav praktično vse druge državljanske potrebe in pravice.

Poleg tega je glasovanje izven kraja stalnega prebivališča ob vnaprejšnji prijavi omogočeno – a kot so me naučili tekom telefonatov zadnjih dni, so za glasovanje na domu in omnia voliščih na voljo drugačne glasovnice, ki se med seboj ne mešajo in ni možnosti, da bi eno »lokalno« prenesli ali poslali drugam.

Pred sedmimi leti je Varuh človekovih pravic že ugotovil sistemsko kršitev volilne pravice osebam, ki se niso mogle pravočasno prijaviti za glasovanje po pošti in jim je bila zato de facto in brez pravne podlage odvzeta volilna pravica oz. jim volilna zakonodaja ne omogoča, da bi jo lahko uresničili. Ta kršitev do danes ni bila odpravljena. A v vseh zgornjih primerih, kjer na strani volivcev ni bila narejena nobena napaka, je volilna pravica kršena še toliko bolj. Pa tak praznik demokracije …