Vroča razprava na OI: s kom naj tekmujejo transseksualni in interseksualni športniki?
Ena izmed vročih razprav, ki so jih odprle letošnje olimpijske igre, je o definiciji spola pri tekmovalcih ter o etičnih problemih, ki se glede tega pojavljajo.
Predmed razprave ni večina športnikov, pri katerih z definicijo spola ni težav, marveč tisti, ki se jih opredeljuje za interseksualce in transseksualce.
Debato o tem je sprožila nastopajoča atletinja, 25-letna tekačica Caster Semenya, ki se za zlato poteguje v teku žensk na 800 metrov.
Mediji namreč poročajo, da naj bi bila interseksualka, kar pomeni, da ima glede na splo nejasno opredeljene tako spolne organe, kot tudi telesne značilnosti, piše med drugim Daily Signal.
Pri interseksualnosti gre za redko gensko napako, pri kateri se otroci rodijo z notranjimi reproduktivnimi organi, ki so očitno tako moški kot tudi ženski.
Zunanji spolni organi so lahko izrazito enega spola, lahko pa tudi obeh, odvisno od posameznika. Takšne osebe imajo lahko kot odrasli fizične lastnosti obeh spolov.
Zunanji spolni organi so lahko izrazito enega spola, lahko pa tudi obeh, odvisno od posameznika. Takšne osebe imajo lahko kot odrasli fizične lastnosti obeh spolov.
Vprašanja o njenem spolu je sprožila zlasti njena postava, ki kaže nekaj znakov, značilnih za moške - visoka je namreč 178 cm, tehta okrog 74 kg in je precej mišičasta ter z močno poudarjeno čeljustjo in v teku v ženski konkurenci zadnja leta praktično nepremagljiva.
Ljubitelje športa sedaj skrbi, kaj tekmovalni uspeh Senemye in drugih interseksualnih ter transseksualcev pomeni za razvoj športa v prihodnje.
Testi testosterona kot test določitve spola
Če so želeli tekmovati v ženski konkurecni, so morali do sedaj opravljati testosteronske teste.
A Christopher Tollefsen, profesor filozofije na Univerzi v Južni Karolini, meni, da so takšni testi nepravični do interseksualnih tekmovalcev ter da jih silijo v nepotrebne medicinske posege, poroča Reuters.
"Atlete spodbuja k temu, da privolijo v medicinske posege ali operacije, ki nimajo nobenega pravega zdravstvenega namena - zmanjševanje testosterona ali odstranitev testisov," pravi Tollefsen, ki je o Semenyi pisal že leta 2009, ko je ta osvojila zlato na svetovnem prvenstvu v Berlinu.
Takrat je morala tekmovalka prestati test določitve spola, saj je bila njena zmaga v Berlinu precej kontroverzna.
Sama tekmovalka o teh delikatnih osebnih vprašanjih do sedaj še ni javno spregovorila, se pa mediji naslanjajo na zdravniško poročilo, ki je pricurljalo v javnost, na katerem so jo označili za hiperandrogeno.
Njen nivo testosterona je kar trikrat višji od običajnega ženskega. Običajne vrednosti so od 0,5 do 3 nanomole na liter, pri moških pa je običajna vrednost med 10 in 30 nanomoli na liter krvi.
Leta 2011 je Mednarodna atletska zveza določila, da testosteron pri ženskih tekmovalkah ne sme presegati vrednosti 10 nanomolov na liter, piše Sports Ilustrated.
Druga olimpijska tekačica, ki ji testi delajo težave, je 20-letna Indijka Dutee Chand, ki je padla na testu spola leta 2014 zaradi previsoke ravni testosterona. Olimpijski komite ji je tekmovanje dovolil, a je v Riu izpadla že v kvalifikacijah v teku na 100 metrov.
"Mislim, da bi morali imeti različna tekmovanja za nas in za njih," je novinarjem svoje mneje podala ukrajinska tekačica Nataliia Lupu, ki prav tako tekmuje v teku na 800 metrov.
Lansko leto so namreč ukinili merjenje testosterona in Sports Ilustrated poroča, da je od takrat Semenya prenehala z zniževanjem le-tega v svoji krvi, kar ji da prednost v tekmovanju.
Moški rezultati v teku so v povprečju namreč do 13 % boljši.
Olimpijski komite letos z novimi pravili za trasseksualne športnike
Nova pravila olimpijskega komiteja za transseksualne športnike dovoljujejo, da lahko ženske, ki spreminjajo spol v moškega, lahko brez omejitev tekmujejo kot moški.
Za moške, ki spreminjajo spol v ženskega, pa velja, da lahko na ženskem tekmovanju tekmujejo brez operativne spremembe spola, in sicer po enem letu hormonske terapije.
Tollefsen pojasnjuje, da je šport razdeljen glede na fizični spol in ne glede na to, kako se posameznik identificira in da zato ni dovolj, da bi na primer moški, ki se identificira kot ženska, lahko tekmoval kot ženska. "To bi mu prineslo nepravične prednosti ter pri tem spodbujalo tekmovalce, naj napravijo enako."
Že leta 2010 je Mednarodni olimpijski komite razpravljal tudi o položaju ženskega hiperandrogenizma, vendar za zdaj še niso izdali stalnih pravil, ki bi veljal za vse ženske, ki imajo moške karakteristike. Je pa bil med komitejem ter vsemi tekmovalkami sklenjen dogovor, da lahko tekmujejo.
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.