Vrhovno sodišče pritrdilo tožnikom – se bo izkazalo, da država nima pravne podlage za prisilno selitev?

Civilna iniciativa proti izselitvi iz kraja Letuš se že več kot dve leti bori, da bi lahko ostali v svojih domovih – čeprav so temu nasprotovali, so se namreč znašli na seznamu za selitev. »Država še vedno vztraja pri selitvi in pri nas nekatere objekte tudi že ruši,« nam je avgusta povedal Bojan Arčan in dodal, da so na Upravno sodišče vložili tožbo, pripravljeni pa so iti tudi naprej. Upravno sodišče je tožbo zavrglo, s čimer pa se poleg tožnikov ni strinjalo niti Vrhovno sodišče. Zadevo so vrnili nazaj v novo obravnavo, ob tem pa so opozorili na nekatere morebitne zakonske neskladnosti. »Država nima nobene pravne osnove, da bi nas selila na silo,« je zatrdil Arčan.

Bojan Arčan s svojo civilno iniciativo že od samega začetka nasprotuje selitvi. V katastrofalnih poplavah so bile namreč poplavljene tudi hiše prebivalcev Letuša (občina Braslovče), vendar pa nekateri prebivalci še danes vztrajajo, da selitev ni potrebna in da zanjo niti ni nobene prave podlage oz. razloga. Arčan je pred dvema letoma v naselju zbral več kot 80 podpisov, po njegovih besedah je selitvi nasprotovalo okoli 55 hiš. Mnogi od njih namreč še nikoli prej niso bili poplavljeni, po njihovem prepričanju bi jih bilo možno primerno zavarovati. Krajani so večkrat tudi opozarjali, da se je hidrolog Rok Fazarinc podpisoval pod hidrološka poročila, na podlagi katerih so lahko pridobili gradbena dovoljenja – kar kaže na to, da očitno njihove hiše ne stojijo na poplavno ogroženem območju. A župan Tomaž Žohar je imel drugačne načrte, naselje je želel porušiti in ga preseliti v Rakovlje – glede njegovega motiva je krožilo več različnih zgodb. 

Civilna iniciativa proti izselitvi iz kraja Letuš se je decembra 2023 z dopisom obrnila tudi na premierja Roberta Goloba. V dopisu so ga med drugim spomnili, da je država leto pred poplavami za reševanje poplavne varnosti v celotni Savinjski dolini pripravila načrt suhih zadrževalnikov. Desni breg Letuša naj bi dobil suhi zadrževalnik, levi pa naj bi ostal enak. »Če mu (županu op. a.) uspe preseliti nas, se reši tega, da mora v našem kraju narediti kanalizacijo (za katero so že bila finančna sredstva in pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar se je ta denar preusmeril v druge projekte, le zakaj?), ni mu treba delati razsvetljave, optike, preplastitve ceste itd.,« so v dopisu našteli nekaj razlogov, zakaj naj bi bila Žoharju selitev v interesu.

Opozorili so, da je njihove naselje – zlasti levi breg Letuša – veliko manj ogroženo kot drugi kraji ob Savinji. Da so manj ogroženi, je po njihovih besedah dokazala tudi situacija 27. oktobra in 2. novembra 2023. »Savinja je v Lučah in Ljubnem že delno prestopila bregove, v Lokah so bili že rahlo poplavljeni, medtem ko je pri nas manjkalo še vsaj 1,5 metra, če ne celo 2, da bi Savinja šla prek nasipa,« so zapisali.

Opozorili so še, da jim ob predstavitvi mnenja niso predstavili nobenih številk, nobenega elaborata, nobenih konkretnih številčnih podatkov za Savinjsko dolino. Ko so Boštjanu Šeficu poslali predloge novih suhih zadrževalnikov v Podgorju pri Letušu in za desni breg reke Pake (Podgora), ni bilo nobenega odziva. V civilni iniciativi so najeli odvetniško pisarno, potekal je tudi protest. Krajani so se predvsem spraševali, kako je sploh nastal seznam za preselitev, če ni bila narejena strokovna študija. 

Pravno podlago za selitev naj bi potrdila stroka – pa jo je res?

Državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je nekaj mesecev kasneje komentiral, da so bili tudi v nekaterih drugih občinah posamezniki, ki so imeli zadržke do preselitve. Ob tem je ocenil, da je to popolnoma normalen proces in dodal, da ne vidi nobenega problema. Med drugim je bilo tudi slišati, da poplavljene prebivalce lahko doleti razlastitev, če ponudbe ne bi sprejeli. V tistem času je tudi Žohar opozarjal, da bi lahko bili izdani sklepi za nujno izselitev izdani brez pravne podlage, v veljavnih poplavnih kartah je namreč območje označeno z majhno poplavno ogroženostjo. Šefic je to zavrnil in poudaril, da je pravno podlago za selitev potrdila stroka.

Na levem bregu Savinje so do konca upali, da bodo na seznamu za preselitev le tisti, ki so bili v poplavah bolj prizadeti oziroma tisti, ki jih je večkrat zalivala tudi reka Paka. Sredi julija lani so prejeli osnutke sklepov vlade, na seznamu se je poleg desnega brega znašel tudi celoten levi breg. V sklepu so zapisali, da je odstranitev objektov nujno potrebna zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter v javno korist. »To je bilo že nekako dorečeno, potem pa se je čez noč spremenilo,« je glede delne selitve pojasnil Arčan in dodal, da so na osnutke sklepov podali pripombe.

Po Arčanovi oceni jih je zmotilo kar nekaj stvari, med drugim tudi to, da nikjer niso zasledili analize višine poplavljene vode v vseh krajih ob Savinji v zadnjih 50 ali 60 letih. »Že samo ta podatek bi dal ogromno odgovorov, zakaj selijo tudi nas, če pa so bili drugi večkrat in bolj poplavljeni,« je pripomnil in dodal, da bi pri njihovi situaciji v osnutku sklepov morali upoštevati tudi vse načrtovane protipoplavne ukrepe, česar pa niso storili. Lastniki približno 40 objektov – na levem bregu naj bi se jih selilo 116 – so še naprej pošiljali pritožbe, kar pa ni bilo po godu tistim prebivalcem, ki so se želeli preseliti.

Na sodišče so vložili upravni spor – tožniki izpodbijajo sklep Vlade o določitvi objektov za odstranitev

»Država še vedno vztraja pri selitvi in pri nas nekatere objekte tudi že ruši,« nam je avgusta letos povedal Arčan in dodal, da je 24 hiš na Upravno sodišče vložilo upravni spor, pripravljeni so iti tudi naprej. »Evropa je dala denar, zdaj pa pritiskajo na nas, da se izselimo,« je Arčan ugibal o razlogih, zakaj bi jih preganjali z območja, ki se njemu ne zdi problematično.

»Naša selitev je nesmiselna, država pa vztraja in grozi z razlastitvijo,« je dejal Arčan in bil ob tem jasen, da ga tovrstne grožnje ne bodo prestrašile. »Ne gre mi za denar, če mi dovolijo ostati, takoj podpišem,« je zatrdil in pripomnil, da bi ga morali primerno plačati, če ga mislijo na silo seliti. Po njegovih besedah je veliko ljudi podpiralo selitev, ker so mislili, da bodo dobili lepe zneske. Rečeno jim je bilo, da bodo cene parcel v Rakovljah enake zneskom, ki so jih dobili za svoje – a je začelo kazati, da ne bo tako.

Upravno sodišče tožbo zavrglo, Vrhovno sodišče zadevo vrnilo na sodišče prve stopnje

Kot je razbrati iz obrazložitve Vrhovnega sodišča, je Upravno sodišče zavrglo tožbo, s katero so tožniki (Republiko Slovenijo je tožilo 51 posameznikov) izpodbijali sklep Vlade o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist. V sklepu je Vlada med drugim odločila, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna ter v javno korist odstranitev objektov v lasti tožnikov.

Sodišče prve stopnje je v svojem sklepu presodilo, da sklep vlade ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, po mnenju Upravnega sodišča gre za splošni akt. Ocenili so, da bo do posega v pravni položaj tožnikov in do posega v njihova lastninska upravičenja lahko prišlo šele v razlastitvenem postopku – če se lastniki nepremičnin ne bodo odločili za odškodnino. Takrat bodo tožniki lahko uveljavljali sodno varstvo v upravnem sporu, so presodili na Upravnem sodišču.

Tožniki so zoper sklep sodišča prve stopnje vložili pritožbo. Poudarili so, da ima že sama opredelitev njihovih objektov kot tistih, katerih odstranitev je potrebna v javnem interesu, zanje neposredne in konkretne posledice – saj teh objektov ne morejo več svobodno uporabljati. Opozorili so tudi, da je bilo nedopustno poseženo v varstvo pravice do doma, lastninske pravice in pravice do enakega varstva pravic. Vrhovno sodišče je pritožbi ugodilo, zapisali so, da je izpodbijani sklep vlade posamični in konkretni pravni akt, zoper katerega je dovoljeno varstvo v upravnem sporu. V več točkah so pritrdili pritožnikom.

Sodišče je še dodalo, da ni mogoče izključiti, da bi uspeh pritožnikov v tem upravnem sporu in morebitna odprava sklepa vlade lahko vplivala na nadaljnjo veljavnost že sklenjenih pravnih poslov. Izpodbijani sklep je je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo na sodišče prve stopnje, da opravi nov postopek.

Iz strokovnega mnenja izhaja, da objekti ne izpolnjujejo obeh pogojev za nujno odstranitev

»Če je izpodbijani akt mogoče preizkusiti, bo v primeru meritorne presoje sodišče moralo presoditi ugovore, ki se nanašajo na sodelovanje strank v postopku izdaje sklepa, na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in na uporabo prava pri izdaji navedenega sklepa,« je še zapisalo Vrhovno sodišče.

Dopisali so, da iz strokovnih mnenj, ki se nanašajo na objekte v tej zadevi, izhaja, da posamezni obravnavani »objekt formalno ne izpolnjuje obeh pogojev iz drugega odstavka 151. a člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIOPZP), vendar pa gre za objekt, ki je ogrožen zaradi poplav.« Po mnenju Vrhovnega sodišča bo sodišče prve stopnje v novem postopku moralo ugotavljati, ali je to skladno z zakonom.

Drugi odstavek omenjenega člena pravi, da se za visoko ogroženost objekta iz prejšnjega odstavka šteje, da: se objekt nahaja v razredu velike poplavne ali plazovite nevarnosti, v skladu z zakonom, ki ureja vode in da so ogrožena življenja ali zdravje ljudi. Po domače povedano – obravnavani objekti po strokovnem mnenju očitno niso v razredu velike poplavne ogroženosti, ali pa življenja ljudi tam niso ogrožena. Ali bi morali objekti zadostovati obema pogojema, bo moralo ugotoviti sodišče prve stopnje.