Volilni paradoks: Levica z najvišjo podporo na najbogatejših območjih Slovenije, delavstvo pa je praktično ne voli

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
"Blaginja za vse, ne le za peščico," je slogan volilnega programa stranke Levica, ki je na minulih volitvah osvojila Ljubljano in del Primorske.

A zanimivo je, da s svojimi idejami "v korist delavcev in najšibkejših" prepričajo večinoma višje izobražene volivce z območij, kjer je blaginja najvišja, medtem ko jim podpora s premikom proti revnejšim delom države strmo pada. 

Če so v ljubljanskih okrajih, kjer povprečna bruto plača znaša 1.875 €, v povprečju prepričali 15,5 % volivcev, je na Kozjanskem, v krajih s povprečno plačo 1.370 €, Levica dobila le 4,9 % podporo, ljudje pa so nadpovprečno volili SDS.

Ob tem se postavlja logično vprašanje: kako je mogoče, da najšibkejši sloj prebivalstva ne spozna, kdo se v resnici bori za njihove pravice, komu so v resnici najpomembnejši in kdo bo poskrbel za njihovo prihodnost?!? 

Ali pač ljudska modrost vendarle ve kaj več in bolje od (družboslovno) šolanih glav? 

Gledano na ravni osmih volilnih enot je stranka Levica največ podpore dobila v enoti Ljubljana Center (13,60%), nato v volilni enoti Postojna (11,64%) ter v enoti Ljubljana Bežigrad (10, 57%). Najmanj pa v volilni enoti Ptuj (5,83%) ter v volilnih enotah Celje (7,10%) in Novo Mesto (7,71%).

Zanimivo je potegniti primerjavo s povprečnimi plačami po regijah za minulo leto. Ta kaže, da imajo regije, kjer je Levica dobila največ glasov, tudi najvišjo povprečno plačo. Prav v enotah Ptuj, Celje in Novo mesto pa živijo državljani z najnižjimi povprečnimi plačami v Sloveniji.

Iz programa stranke Levica, s katerimi so nadpovprečno prepričali meščane Ljubljane in Kopra, pogoreli pa v revnejših predelih Slovenije:

"borili se bomo za krepitev delavskih pravic in za večjo vlogo zaposlenih pri upravljanju podjetij ter udeležbo pri dobičku."

"Podpirali bomo vse boje organiziranega delavstva za bolj pravično plačilo in za boljše delovne pogoje."

"Zvišali bomo minimalno plačo in socialne prejemke. Davčne obremenitve bomo pravično porazdelili, tako da bodo več prispevali tudi najbogatejši in da bomo lahko okrepili osiromašene. "

Levico volijo Ljubljančani, Koprčani, ne marajo je v Mariboru, Murski Soboti ...


Še bolj zanimivo je primerjati rezultate v nekaterih okrajih, kjer je Levica dobila najvišji odstotek. Tako so znotraj volilne enote Postojna v volilnem okraju Koper (samo mesto) I celo zmagali z 18,9 % veljavnih glasov. Le malce slabši rezultat so dosegli v drugem koprskem okraju, precej nad povprečjem pa še v okrajih Piran, Izola ter Nova Gorica.

V Ljubljanskih okrajih pa je Levica dobivala tudi čez 20% glasov, v petih je celo zmagala.

Zanimivo pri tem je, da gre za nekatera območja z najvišjo povprečno plačo v Sloveniji. V Kopru znaša 1700 € bruto, v Novi Gorici 1629 €, v Izoli 1523, v Piranu 1434 evrov, v Ljubljani pa 1875 evrov bruto.

Modri stolpci prikazujejo povprečno slovensko bruto plačo v izbranih krajih (leva os), rdeče točke pa volilno podporo stranke Levica v odstotkih (desna os) (vir: SURS, DVK)


Najmanj glasov je Levica dobivala predvsem v vzhodni Sloveniji. Najmanj ljudi je to radikalno levo stranko podprlo prav v okrajih okrog Ptuja, v okraju Lendava, v okraju Ormož in Ljutomer. V lendavski občini je povprečna bruto plača 1.433 evrov, v občini Ormož pa le 1.380 evrov.

Iz podatkov izhaja, da je Levica največ glasov dobila prav v mestih, kjer je povprečna plača precej višja od slovenskega povprečja ki je lani znašalo 1627 evrov bruto.

V okrajih kjer je Levica dobivala najmanj glasov, pa je povprečna plača veliko pod slovenskim povprečjem.

Levici torej najbolj zaupajo ljudje z območij, kjer se v Sloveniji največ zasluži in živi najbolje, v revnejših predelih naše države pa ljudje precej bolj zaupajo programskim rešitvam, ki jim jih ponujajo desnosredinske stranke.

KOMENTAR: Uredništvo
Stranka radikalne mestne avantgarde, ne pa podeželskega delovnega človeka
Stranka Levica je za mnoge pozitivno presenečenje teh volitev, vendar ne med tistimi, na katere se v svojem programu sklicuje; med delovnimi ljudmi z manj razvitih, podeželskih območij države. Glasove pridobiva med višje izobraženimi mlajšimi državljani, sklepamo lahko, da večinoma levo-liberalno usmerjenimi družboslovci, umetniki, kulturniki ... ki živijo in ustvarjajo v velikih urbanih centrih. Nikakor pa ne med delavci, ki v Halozah, na Kozjanskem ali Goričkem sebe in družino preživljajo s trdim fizičnim delom. Utopične in pogosto radikalne programske rešitve Levice torej kupijo predvsem tisti, ki jih ne živijo, oziroma jim v veliki meri niso namenjeni. Seveda so tudi ti enakopraven del družbe in si zaslužijo svoje zastopstvo. Ampak prav bi bilo, da se Levica pri doseganju svojih ciljev ne bi skrivala za tistimi, ki jih, glede na volilne glasove, v resnici sploh ne zastopa     
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike