Vojne (še) ni konec, a srečanje vodij velesil vzbuja optimizem

Srečanje Trumpa in Putina, 15. 8. 2025, Aljaska, ZDA. Vir: Profimedia.

Težko pričakovani sestanek ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina dogovora o prekinitvi ognja v Ukrajini ni prinesel, sta pa bila z njim oba voditelja zadovoljna. Na potezi je Volodimir Zelenski, je po srečanju dejal Trump, ki se bo z ukrajinskim predsednikom sešel v ponedeljek.

»Blizu dogovoru«

V ameriški vojaški bazi na Aljaski sta si ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin včeraj prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino segla v roke. Od skoraj triurnega sestanka je Trump pričakoval veliko. Kljub temu, da prekinitve spopadov voditelja nista dosegla, je bil po srečanju zadovoljen, saj da je bilo srečanje »zelo produktivno«.

V pogovoru za Fox News podrobnosti o vsebini pogovorov ni razkrival, je pa dejal, da so blizu sporazumu. Po napredku, ki ga je dosegel s Putinom, je med drugim odložil uvedbo carin za Kitajsko zaradi kupovanja Ruske nafte. Sklenitev dogovora, v katerega se bodo morale v določeni meri vključiti tudi evropske države, pa je po besedah Trumpa odvisna od Zelenskega.

Trump še z Zelenskim

Tega je ameriški predsednik poklical že na letalu, s katerim se je vrnil v Washington. Po približno eni uri so se pogovoru pridružili evropski voditelji. »Pogovor je trajal več kot uro in pol, od tega je približno uro trajal dvostranski pogovor s predsednikom Trumpom,« so v imenu ukrajinskega predsednika zapisali na družbenem omrežju X.

Kot so dodali, je pomembno, da so Evropejci vključeni v vsaki fazi, da skupaj z Ameriko zagotovijo zanesljive varnostne garancije. Na omrežju X je Zelenski izrazil tudi naklonjenost tristranskemu srečanju med Ukrajino, ZDA in Rusijo, že v ponedeljek pa bo na Trumpovo povabilo odpotoval v Washington.

Vir: Shutterstock

»Svet je varnejši kot včeraj«

Tudi Putin je pogovore označil kot konstruktivne, spoštljive in koristne ter izrazil upanje, da so se s tem približali miru v Ukrajini. Mednarodni odzivi na srečanje pa so z nekaterimi izjemami prevej previdni.

Da je izvajanje pritiska treba nadaljevati in ga celo povečati, je med prvimi evropskimi voditelji po sestanku ocenil norveški zunanji minister Espen Barth Eide. Po njegovem mnenju je prezgodaj, da bi lahko rekli, ali je srečanje prineslo kakšen napredek. Na drugi strani je madžarski premier Viktor Orban izrazil prepričanje, da je danes svet »varnejši kraj kot včeraj«. Leta smo namreč opazovali, kako sta dve največji jedrski sili razgradili okvir sodelovanja in si izmenjavali neprijazna sporočila. »To se je sedaj končalo,« je navedel na omrežju X.

»Rdeča preproga za avtoritarnega nasilneža«

Manj prijazen je bil pristop dela ameriške notranje politike. Vodja demokratov v ameriškem senatu Chuck Schumer je namreč Trumpa obtožil, da je razgrnil rdečo preprogo »za avtoritarnega nasilneža« ter da je namesto diplomatskega sestanka načrtoval gledališko predstavo. Prejšnji demokratski predsednik Joe Biden se s Putinom po začetku vojne v Ukrajini sicer ni srečal.

Pot do miru v Ukrajini bo očitno bolj trnova, kot si je Trump morda zamišljal pred prevzemom drugega mandata. Kljub temu, da orožje v Ukrajini še ni potihnilo, je že srečanje med voditeljema najbrž znak znatnega napredka. Stisk rok na Aljaski se namreč ne bi mogel zgoditi, če stališč ne bi na diplomatski ravni uskladili do te mere, da je bilo izvedljivo. Je pa Trump po oceni analitika Klemna Grošlja z izjavo, da je Rusija velika, Ukrajina pa majhna, verjetno namignil, da ne namerava braniti ukrajinskih stališč, pač pa da bodo ZDA zgolj posrednik v pogajanjih med Moskvo in Kijevom.

Slovenski pridih zgodovinskemu srečanju

Iz našega zunanjega ministrstva o kakšnem odzivu na zgodovinsko srečanje ni poročil. Je pa za slovenski pridih srečanju poskrbela prva dama ZDA. Melania Trump, ki je Putinu napisala osebno pismo, ki ga je ruskemu voditelju na srečanju predal Trump. Po pisanju Reutersa je prva dama v njem opozorila predvsem na težak položaj otrok v Ukrajini in Rusiji.

Vse od začetka vojne iz Ukrajine namreč prihajajo poročila o načrtnih preselitvah ukrajinskih otrok v Rusijo. Vlada v Kijevu ocenjuje, da je bilo od začetka invazije deportiranih vsaj 19.500 ukrajinskih otrok, prav zaradi tega pa je mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo Putina.

Vir: Wikipedia
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

[Gledali smo] Komu zveni?
15. 11. 2025 ob 19:00
Zavitek s kakijem in pistacijo
15. 11. 2025 ob 12:00
Vladna učinkovitost pri trošenju
15. 11. 2025 ob 6:00