Vojna zvezd - je Luna ameriška, kitajska ali pripada celotnemu človeštvu?

Čigava je Luna? Ob napredku in ambicijah kitajskega vesoljskega programa to vprašanje postaja vse bolj relevantno. Smo na pragu nove vesoljske tekme? Morda celo zvezdnih vojn?

Raketa Long March-2F Y19 je v sredo zgodaj zjutraj s tremi tajkonavti - kitajska beseda za astronavte - vzletela iz izstrelitvenega centra Jiuquan na severozahodu Kitajske in začela svojo pot do kitajske vesoljske postaje Tiangong ali "Nebeške palače".   

Kot poroča kitajski Global Times, je misija četrti polet s posadko v fazi uporabe in razvoja vesoljske postaje in 33. polet s posadko kitajskega vesoljskega programa. Njeni glavni cilji so približno šestmesečno uspešno bivanje na vesoljski postaji, izvajanje vesoljskih znanstvenih in uporabnih poskusov, izvajanje vesoljskih sprehodov, upravljanje vstopa in izstopa tovora, namestitev naprave za zaščito pred vesoljskimi odpadki in drugo zunanjo opremo, je na novinarski konferenci v torek razkril tiskovni predstavnik kitajske vesoljske agencije CMSA.   

The Youngest Ever! China’s post 90s taikonauts blasts off for Tiangong space station
China launched the Shenzhou-19 crewed spaceship on Wednesday, sending three astronauts -- including the country's first female space engineer -- to its orbiting space station for a six-month… pic.twitter.com/UF3gEdNo9p

— Zhang Heqing (@zhang_heqing) October 31, 2024

Misija bo prav tako vključevala ozaveščanje javnosti, izobraževanje o vesolju in eksperimente s koristnim tovorom, da bi še izboljšali učinkovitost delovanja vesoljske postaje in povečali njeno splošno uporabnost. 

Ima pa tudi dodatno nalogo - pridobiti izkušnje in informacije za kitajsko misijo, da do leta 2030 nekoga iz Kitajske pošlje na Luno. Pred dvema letoma je predsednik Xi Jinping izjavil, da so "naše večne sanje raziskovanje prostranega vesolja, razvoj vesoljske industrije in izgradnja Kitajske v vesoljsko silo". 

Nova vesoljska tekma 

A kot poroča BBC, v Washingtonu medtem ambicioznost in hiter napredek Kitajske vidijo kot resnično grožnjo. V začetku letošnjega leta je vodja Nase Bill Nelson dejal, da sta ZDA in Kitajska "pravzaprav v tekmi" za vrnitev na Luno, kjer se boji, da želi Peking zastaviti ozemeljske zahteve. Zakonodajalcem je povedal, da verjame, da je njihov civilni vesoljski program hkrati tudi vojaški program. 

V začetku tega leta je Kitajska dosegla zgodovinski uspeh s pridobitvijo vzorcev kamnin in prsti s skrajne strani Lune. Leta 2021 je na Marsu varno pristala in izpustila vesoljsko vozilo Zhurong – s čimer je postala šele druga država, ki ji je to uspelo.  Avgusta je izstrelil prvih 18 satelitov, za katere upa, da bodo sčasoma konstelacija 14.000 satelitov, ki bodo zagotavljali širokopasovno internetno pokritost iz vesolja, za katere upa, da bodo nekega dne konkurirali SpaceX-ovemu Starlinku. 

Elon Musk, izvršni direktor Starlinka, je na lastni platformi X priznal, da je kitajski vesoljski program veliko bolj napreden, kot se ljudje zavedajo. Toda drugi v ZDA izražajo še večjo zaskrbljenost, saj se bojijo, da bi to tehnologijo lahko uporabili kot orožje. 

Vodja ameriškega vesoljskega poveljstva general Stephen Whiting je aprila na vesoljskem simpoziju povedal, da Kitajska in Rusija močno vlagata v vesolje s "sapo jemajočo hitrostjo". 

Trdil je, da je Kitajska od leta 2018 potrojila količino obveščevalnih, nadzornih in izvidniških satelitov, ki jih ima v orbiti, in zgradila "ubijalsko mrežo nad Tihim oceanom za iskanje, popravljanje, sledenje in ciljanje vojaških zmogljivosti Združenih držav in zaveznikov". 

A kot trdi Li Yingliang, direktor splošnega tehnološkega urada CMSA, je kitajsko raziskovanje vesolja "kolektivna misija za človeštvo" in hkrati zavrača zaskrbljenost ZDA kot "nepotrebno". 

Postojanka na Luni že čez desetletje? 

Kitajska je razkrila, da bodo njeni načrti za bazo na Luni uvedeni v dveh različnih fazah, sčasoma pa bodo ustvarili vrsto vozlišč na Lunini površini in v orbiti. Začetni načrt za Mednarodno lunarno raziskovalno postajo (ILRS), ki jo skupaj vodita Kitajska in Rusija, je bil razkrit junija 2021. Državi sta navedli načrte za izgradnjo osnovne, robotizirane baze na Luni s petimi izstrelitvami super težkih raket od leta 2030 do 2035. Kitajska je sicer prevzela vodstvo pri projektu in razkrila naprednejše, dvofazne načrte za ILRS na drugi mednarodni konferenci o raziskovanju globokega vesolja. 

NASA medtem vodi Artemis, vzporedni, a ločen program za vrnitev ljudi na Luno. Tako Kitajska kot NASA si prizadevata poslati astronavte na Luno pred koncem desetletja. Toda v novi vesoljski tekmi ne gre več za prihod na Luno. Gre za to, kdo bo nadzoroval njene vire. Luna namreč vsebuje minerale, vključno z redkimi zemljami, kovinami, kot sta železo in titan – in tudi helij, ki se uporablja v vsem, od superprevodnikov do medicinske opreme. 

Toda v dobi sprememb v politiki velikih sil bi lahko ta nova vesoljska tekma povzročila, da bi se napetosti na Zemlji izvažale tudi na lunarno površje. 

Čigava sploh je Luna? 

"Naš odnos do Lune se bo zelo kmalu temeljito spremenil," opozarja Justin Holcomb, geolog z Univerze v Kansasu. Kot pravi, hitrost raziskovanja vesolja zdaj "prehiteva naše zakone". 

Sporazum ZN iz leta 1967 pravi, da si nobena država ne more lastiti Lune. Pogodba o vesolju pravi, da vesolje pripada vsem in da je treba vsako raziskovanje izvajati v korist vsega človeštva in v interesu vseh narodov. Čeprav se sliši zelo miroljubno in sodelovalno, gonilna sila pogodbe o vesolju ni bilo sodelovanje, ampak politika hladne vojne. 

Leta 1979 je mednarodni sporazum razglasil, da nobena država ali organizacija ne more zahtevati lastništva Lunarnih virov. Vendar ni bil priljubljen - le 17 držav je udeleženih v njem in to ne vključuje držav, ki so bile na Luni, vključno z ZDA. Pravzaprav so ZDA leta 2015 sprejele zakon, ki svojim državljanom in industriji dovoljuje pridobivanje, uporabo in prodajo katerega koli vesoljskega materiala. 

Welcome to the #Artemis Accords, Chile 🇨🇱

Chile has become the 47th nation to commit to the peaceful and safe exploration of space. https://t.co/I6lVQqfTNg pic.twitter.com/JTWBWP4gkm

— NASA Artemis (@NASAArtemis) October 25, 2024

ZDA zdaj poskušajo vzpostaviti nov niz vodilnih načel glede raziskovanja in izkoriščanja Lune. Tako imenovani Artemisov sporazum navaja, da je treba črpanje in uporabo virov na Luni izvajati na način, ki je v skladu s Pogodbo o vesolju, čeprav pravi, da bodo morda potrebna nekatera nova pravila. Več kot 40 držav je do zdaj podpisalo te nezavezujoče sporazume, vendar Kitajske ni na seznamu. 

Kot trdi BBC, bodo prvi naseljenci Lune najverjetneje ZDA ali Kitajska, kar bo v že tako napet odnos vneslo novo plast rivalstva. In novi standard – pravila, ki jih določi tisti, ki prvi pride tja, se lahko sčasoma izkažejo za pravila, ki ostanejo v veljavi.