Vmesne volitve v ZDA: kisli nasmeški republikancev nosijo sporočilo za predsedniške volitve

Svet

Vid Sosič

Komentarjev: 9
Vir foto: pixabay

V Združenih državah poteka štetje glasov po vmesnih volitvah. Na slednjih so ameriški volivci volili v več organov in na več političnih funkcij, tako na federalni kot na državni in tudi lokalni ravni.

Volitve se imenujejo vmesne, ker se izvedejo na sredini predsedniškega mandata. Njihov pomen je v tem, da se pokaže, koliko podpore ima predsednikova administracija.

In izkazalo se je, da nekaj več, kot se je predvidevalo. Oziroma, kot v našem komentarju piše poznavalec razmer v ZDA Nejc Povirk, so si za kisle nasmeške in poraze, kjer jih niso pričakovali, krivi republikanci sami. In to predvsem tisti iz malhe podpornikov Donalda Trumpa. 

Na vseh nivojih je bila glavna tema v kampanjah trenutna inflacija, takoj za njo pa že vprašanje pravice do splava. Ostale pomembne teme so bile porast kriminala, pravica do nošenja orožja in migracije.

Republikanci proti zmagi, a z grenkim priokusom

Na volitvah v predstavniški dom so že mesce napovedovali gladko zmago Republikanske stranke, ki bi s tem prevzela večino in predsedniku Joeju Bidnu otežila mandat. Tradicionalno skoraj nikoli ni bilo vmesnih volitev, kjer ne bi zmagala stranka, ki nima predsednika. Kljub temu pa so na volitvah demokrati dosegli zgodovinsko izredno dober rezultat, saj kaže, da bo končni izid bistveno tesnejši od napovedanega. Demokrati imajo matematično celo še vedno možnost za zmago, vendar pa velika večina strokovnjakov pripisuje zmago republikancem, četudi manj prepričljivo. A že z enim sedežem več od Demokratske stranke bodo republikanci postali velik trn v peti aktualnemu predsedniku. Sprožiti nameravajo preiskave o spornih zadevah, kot so Bidnov odziv na covid krizo in posli njegovega sina Hunterja Bidna v Ukrajini.

Še nekoliko bolj so republikanci lahko razočarani pri volitvah v senat, ki je v zadnjih dveh letih bil razdeljen točno pol-pol med strankama in kjer je odločilen glas v prid demokratom prispevala podpredsednica Kamala Harris. Razplet volilne bitke po do sedaj preštetih glasovih še ni jasen. Pomembno senatorsko mesto so izgubili v Pensilvaniji. V veliko senatorskih okrožjih je izid zelo tesen in ne bo znan do zadnjega preštetega glasu, kar bi lahko bilo šele čez nekaj dni ali celo tednov. Če bi republikancem uspel prevzem večine v senatu, bi to pomenilo, da bi imeli v rokah potrjevanje oseb na funkcije v Bidnovi administraciji.

Kljub vsemu med republikanci razlog za optimizem

Vseeno pa obstaja tudi kar nekaj razlogov, ki republikancem omogočajo praznovanje. Najbolj očiten je njihov uspeh na Floridi. Tam je njihov Ron DeSantis dosegel veliko zmago za guvernerski položaj, na katerem je že bil štiri leta. Prav tako bosta oba predstavnika Floride v senatu pripadala republikanski stranki, kot tudi velika večina predstavnikov v predstavniškem domu. S tem je Florida, ki je veljala za “swing state”, torej zvezno državo, kjer nobena od dveh strank ne prevladuje, postala republikanska trdnjava, kar se je sicer nakazovalo na zadnjih nekaj volitvah.

Zmaga zelo priljubljenega DeSantisa odpira vprašanje o republikanskem kandidatu na naslednjih predsedniških volitvah. Mnogi ga vidijo kot naslednjega kandidata, hkrati pa je na Floridi živeči Donald Trumo v kontekstu volitev dokaj neposredno napovedal “ponoven prevzem Bele hiše”. Trump bo tako verjetno imel najmanj enega resnega izzivalca v boju za nominacijo stranke.

Republikancem je uspelo tudi nadaljevati trend pridobivanja volivcev med manjšinami, ki se dogaja od leta 2012. To velja še posebej za latinskoameriško populacijo in manjšine v delavskem razredu, dva volilna bloka, ki sta še do nedavnega bila tradicionalno v veliki večini zvesta Demokratski stranki. Tudi DeSantisova zmaga je bila močno okrepljena z glasom vse večje latinske skupnosti na Floridi. Čeprav manjši, pa je trend viden tudi pri afroameriški skupnosti.

Radikalen obrat je za Republikansko stranko velik uspeh in bi po besedah nekaterih komentatorjev lahko za vedno odpravil samoumevnost glasu manjšin, ki je zadnje pol stoletja pripadal demokratom.

Razlogi za zadovoljstvo demokratov

Slednji so sicer izgube vsaj delno kompenzirali, saj so občutno izboljšali svoj izid med premožnimi in univerzitetno izobraženimi belci. Demokrati so slavili še na referendumih o pravici do splava, kjer se je po odpravi federalne zaukazane široko odprte pravice do splava odločitev vrtela okoli vprašanja, ali pravice ohraniti oz. jih celo povečati.

Tovrstni referendumi so potekali v šestih zveznih državah, v vseh so volivci dali prav Demokratski stranki in se do splava opredelili pozitivno. Volitve so pokazale tudi, da so politični trendi v različnih zveznih državah različni, kar za to svetovno velesilo pomeni precejšnje politično-geografske spremembe.

Rdeči val se ni zgodil

Biden in demokrati so z malimi praskami (rahla izguba večine v predstavniškem domu) preživeli vmesne volitve, kot kaže, pa bodo celo pridobili mesto v senatu (Pensilvanija).

Noč, ki naj bi po napovedih republikancem prinesla zgodovinsko zmago, se ni zgodila. In to kljub temu, da je demokratska kampanja povsem ignorirala prioritete volivcev (inflacija, visoke cene goriva, kriminal, imigracija) in se osredotočila na drugorazredne tematike (omejevanje splava, stanje demokracije). Očitno postaja, da so v ključnih tekmah republikanci izgubili zaradi šibkih kandidatov, ki jih je podpiral Donald Trump, ne zaradi briljantnosti demokratskih nasprotnikov. V državah, kjer je leta 2020 zmagal Biden (Arizona, Pensilvanija, Georgia), namreč težko zmagaš s kandidati, ki se sklicujejo na podporo Donalda Trumpa.

Dober primer je Pensilvanija, kjer je zmagal demokrat Fetterman in porazil republikanca dr. Oza. Zaradi kapi, ki jo je Fetterman doživel na začetku kampanje, je imel velike težave že formirati koherentne stavke, kaj šele, da bi se dobro odrezal v javnih nastopih, ki se jim je na daleč izogibal. Trumpov izbranec Oz mu kljub temu ni bil kos, zato bo senatni sedež zasedel nekdo, za katerega je vsem jasno, da zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel dobro opravljati službe v kongresu.

Rdeči val pa je doletel Florido, ki vse bolj postaja trdna republikanska država. Ron DeSantis je pred 4 leti svojega nasprotnika premagal za zgolj 30.000 glasov, tokrat za več kot 1,5 milijona. Za seboj je tako povlekel še senatorja Rubia, republikanci pa so v zvezni državi uspeli prevzeti tudi štiri dodatna mesta v predstavniškem domu.

“Na novi 2 leti!” so vzklikali njegovi podporniki ob zmagi in s tem insinuirali, da si želijo, da bi DeSantis predčasno končal svoj štiriletni guvernerski mandat in tako kandidiral za predsednika. Očitno se okoli njega na splošnih volitvah vse spreminja v zlato in prinaša zmage republikancem. Vendar je pomembnejše vprašanje, ali je sploh sposoben v to prepričati republikansko bazo – v primarnih volitvah mu bo bržkone nasproti stal eden in edini Donald Trump.

Nejc Povirk

Povezani članki

9 komentarjev

  2. Politične stranke takointako vedno zastopajo svoje volilce in akterje, ki jih neomajno podpirajo. In so – zelo ali manj javni..
    Tudi v Sloveniji je tako – vse od 1945. dalje.
    Le za časa slovenskega pozitivnega političnega katolištva (1890-1945) je bilo kristalno jasno, da doslej najboljša slo stranka – stara, dobra SLS “ORLA” dr. A. Korošca – OPIRA VSE Slovence in pozitivno slo RK CERKEV. Zato je vrli in pošteni dr. Korošec dobil na volitvah dec. 1938
    – kar 78% glasov.
    Te volitve so bile verjetno zadnje “negoljufive” parlamentarne volitve v naši Sloveniji.
    Slovenci so iz srca volili – odkritega in poštenega “Orla-katolika”.
    O 78% podpori si danes noben volilni kandidat – niti sanjati – ne upa.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd.

  3. Definitivno je rezultat veliko presenečenje. Strinjam se, da t.i. rdečega vala ni bilo. Prvi zmagovalec je floridski governer Ron DeSantis, ki postaja močan pretendent ne samo na republikanskih primaries leta 2024 temveč na nek način že za predsedniške. Je (mehki) Trumpist brez Trumpa in en redkih, ki je jasno nastopal proti CRT-ju (Critical Race Theory) ter wokeizmu ter zagovornik pravic staršev glede šolanja svojih otrok, bil je zelo zadržan že pri COVID ukrepih (kar mu je nato koristilo), obenem pa je deloven, zna nastopiti zmerno in je zmožen pridobiti široko podporo.

    V Ohiu je podoben zmagovalec za senatorja J.D. Vance, znan po svojem aktivizmu v rustbeltu že pred leti, ki je zaslovel z knigo ‘Hillbilly Elegy’ (o njem je veliko pisal komentator Rod Dreher, ki ga pozna tudi Domovina); Vance je v prvem krogu (republikanski primaries) zmagal delno z naslonitvijo na Trumpa nato pa v drugem šel v širino podobno kot DeSantis. Je odličen govorec, zelo vsebinski pri svojih politikah, še en zmerni ‘Trumpist’ brez Trumpa bi lahko rekli. Aja in spreobrnjenec v katolištvo.
    Od Trumpovih je v tesni Georgiji v bitki za predstavniški dom zmagala Marjorie Taylor Greene, ki bo močan del trde Trumpove frakcije v prihodnjem kongresu in ta frakcija republikancev nasploh s tem ostaja močna.
    Nasploh pa se kaže, da po teh volitvah ‘Trumpovska linija brez Trumpa’ pridobiva, en prvih pred leti je bil zdajšnji guverner Virgijije Glenn Youngkin, ki je bil pred DeSantisom prvi, ki se je javno zavzel za starševske pravice.

    Pomembno je, da omenimo tukaj, da kljub temu, da pridobivajo ‘Trumpisti brez Trumpa’ to ne pomeni vrnitve neokonservativcev tipa Mitch McConnel ter Liz Cheney! Ta linija je dokončno zamrla in GOP ne bo nikoli več stranka Bushevega tipa. Trumpov premik je vseeno dokončen in stranki republikancev in demokratov se pozicionirata na novo.

    Trend, ki ga je glede temnopoltih omenil avtor se je takrat v Virginiji prvič nakazal z izvolitvijo Youngkinove podpredsednice, temnopolte priseljenke z Jamajke, zagovornice pravice do nošenja orožja, Winsome Sears. In navsezadnje so na sedanjih volitvah republikanci v Georgiji nastopili z zelo močnim temnopoltim kandidatom Herscheljem Walkerjem, kar potrjuje trend.

    Na drugi strani so demokrati tokrat uspeli zmobilizirati ljudi na temo splava po odločitvi odprave Roe v. Wade preko sprejetja Dobbs v. Jackson, sploh mlajše generacije pod 30, kar nakazuje, da tu imajo rezervo na katero lahko računajo tudi ob tako slabih vmesnih rezultatih, kot jih kaže Biden.
    Demokrati so pri mlajših zmagali za 30 odstotnih točk (!), v naslednji kategoriji tam do 45 let pa samo za 2 odstotni, medtem ko so pri starejših kategorijah izgubili za več kot 25 točk. Mladi volilni blok je tako največji bazen demokratov za naslednje volitve (ne glede na rezultat Bidenove administracije). Rezerva je močna (poleg mobilizacije urbanih volivcev, ki so ob urbanizaciji velik faktor in lahko pomagajo pri preobrnitvi številnih ‘swing’ zveznih držav!).
    A vse to lahko čez 2 leti izničita republikanski napredek pri temnopoltih ter Latinoameričanih in morebitna nominacija kandidata kot je DeSantis (z npr. temnopoltim podpredsedniškim kandidatom).

    Za Domovino bo morda zanimivo spremljati interno katoliško bitko v ZDA, ki še naprej vpliva na masovno selitev katolikov iz demokratov k republikancem, kjer so pri republikancih bolj izraziti, konservativni, oz. celo t.i. tradicionalistični katoliki (sedaj tudi že med kandidati), med demokrati pa nekakšni ‘kulturni’ katoliki (tipa Nancy Pelosi). Faktor so tudi Latinoameričani, ki so jih Demokrati imeli ‘for granted’ katerih nemajhen del postaja katoliško bolj konservativen. Letos so liberalni katoliki še dosegali zmage tudi v ‘katoliških’ duelih (letošnji primer je npr.Nevada) a trend, ki ga je začel Trump je nezaustavljiv in demokrati na dolgi rok katoliško večinskih procentov, ki sta jih imela Clinton in Obama zelo verjetno ne bodo več dobili.

    Zdi pa se, da je Trumpova pozicija pri republikancih trenutno v kar velikih težavah. Vsaj DeSantis bo izjemno hud nasprotnik kot kaže. A vseeno je glede predsedniških seveda še prezgodaj, vmes se lahko zgodi ogromno.

Komentiraj