Vmesne volitve v ZDA: kisli nasmeški republikancev nosijo sporočilo za predsedniške volitve
POSLUŠAJ ČLANEK
V Združenih državah poteka štetje glasov po vmesnih volitvah. Na slednjih so ameriški volivci volili v več organov in na več političnih funkcij, tako na federalni kot na državni in tudi lokalni ravni.
Volitve se imenujejo vmesne, ker se izvedejo na sredini predsedniškega mandata. Njihov pomen je v tem, da se pokaže, koliko podpore ima predsednikova administracija.
In izkazalo se je, da nekaj več, kot se je predvidevalo. Oziroma, kot v našem komentarju piše poznavalec razmer v ZDA Nejc Povirk, so si za kisle nasmeške in poraze, kjer jih niso pričakovali, krivi republikanci sami. In to predvsem tisti iz malhe podpornikov Donalda Trumpa.
Na vseh nivojih je bila glavna tema v kampanjah trenutna inflacija, takoj za njo pa že vprašanje pravice do splava. Ostale pomembne teme so bile porast kriminala, pravica do nošenja orožja in migracije.
Na volitvah v predstavniški dom so že mesce napovedovali gladko zmago Republikanske stranke, ki bi s tem prevzela večino in predsedniku Joeju Bidnu otežila mandat. Tradicionalno skoraj nikoli ni bilo vmesnih volitev, kjer ne bi zmagala stranka, ki nima predsednika. Kljub temu pa so na volitvah demokrati dosegli zgodovinsko izredno dober rezultat, saj kaže, da bo končni izid bistveno tesnejši od napovedanega. Demokrati imajo matematično celo še vedno možnost za zmago, vendar pa velika večina strokovnjakov pripisuje zmago republikancem, četudi manj prepričljivo. A že z enim sedežem več od Demokratske stranke bodo republikanci postali velik trn v peti aktualnemu predsedniku. Sprožiti nameravajo preiskave o spornih zadevah, kot so Bidnov odziv na covid krizo in posli njegovega sina Hunterja Bidna v Ukrajini.
Še nekoliko bolj so republikanci lahko razočarani pri volitvah v senat, ki je v zadnjih dveh letih bil razdeljen točno pol-pol med strankama in kjer je odločilen glas v prid demokratom prispevala podpredsednica Kamala Harris. Razplet volilne bitke po do sedaj preštetih glasovih še ni jasen. Pomembno senatorsko mesto so izgubili v Pensilvaniji. V veliko senatorskih okrožjih je izid zelo tesen in ne bo znan do zadnjega preštetega glasu, kar bi lahko bilo šele čez nekaj dni ali celo tednov. Če bi republikancem uspel prevzem večine v senatu, bi to pomenilo, da bi imeli v rokah potrjevanje oseb na funkcije v Bidnovi administraciji.
https://twitter.com/WarMonitors/status/1590403919871905792
Vseeno pa obstaja tudi kar nekaj razlogov, ki republikancem omogočajo praznovanje. Najbolj očiten je njihov uspeh na Floridi. Tam je njihov Ron DeSantis dosegel veliko zmago za guvernerski položaj, na katerem je že bil štiri leta. Prav tako bosta oba predstavnika Floride v senatu pripadala republikanski stranki, kot tudi velika večina predstavnikov v predstavniškem domu. S tem je Florida, ki je veljala za "swing state", torej zvezno državo, kjer nobena od dveh strank ne prevladuje, postala republikanska trdnjava, kar se je sicer nakazovalo na zadnjih nekaj volitvah.
Zmaga zelo priljubljenega DeSantisa odpira vprašanje o republikanskem kandidatu na naslednjih predsedniških volitvah. Mnogi ga vidijo kot naslednjega kandidata, hkrati pa je na Floridi živeči Donald Trumo v kontekstu volitev dokaj neposredno napovedal "ponoven prevzem Bele hiše". Trump bo tako verjetno imel najmanj enega resnega izzivalca v boju za nominacijo stranke.
Republikancem je uspelo tudi nadaljevati trend pridobivanja volivcev med manjšinami, ki se dogaja od leta 2012. To velja še posebej za latinskoameriško populacijo in manjšine v delavskem razredu, dva volilna bloka, ki sta še do nedavnega bila tradicionalno v veliki večini zvesta Demokratski stranki. Tudi DeSantisova zmaga je bila močno okrepljena z glasom vse večje latinske skupnosti na Floridi. Čeprav manjši, pa je trend viden tudi pri afroameriški skupnosti.
Radikalen obrat je za Republikansko stranko velik uspeh in bi po besedah nekaterih komentatorjev lahko za vedno odpravil samoumevnost glasu manjšin, ki je zadnje pol stoletja pripadal demokratom.
Slednji so sicer izgube vsaj delno kompenzirali, saj so občutno izboljšali svoj izid med premožnimi in univerzitetno izobraženimi belci. Demokrati so slavili še na referendumih o pravici do splava, kjer se je po odpravi federalne zaukazane široko odprte pravice do splava odločitev vrtela okoli vprašanja, ali pravice ohraniti oz. jih celo povečati.
Tovrstni referendumi so potekali v šestih zveznih državah, v vseh so volivci dali prav Demokratski stranki in se do splava opredelili pozitivno. Volitve so pokazale tudi, da so politični trendi v različnih zveznih državah različni, kar za to svetovno velesilo pomeni precejšnje politično-geografske spremembe.
Volitve se imenujejo vmesne, ker se izvedejo na sredini predsedniškega mandata. Njihov pomen je v tem, da se pokaže, koliko podpore ima predsednikova administracija.
In izkazalo se je, da nekaj več, kot se je predvidevalo. Oziroma, kot v našem komentarju piše poznavalec razmer v ZDA Nejc Povirk, so si za kisle nasmeške in poraze, kjer jih niso pričakovali, krivi republikanci sami. In to predvsem tisti iz malhe podpornikov Donalda Trumpa.
Na vseh nivojih je bila glavna tema v kampanjah trenutna inflacija, takoj za njo pa že vprašanje pravice do splava. Ostale pomembne teme so bile porast kriminala, pravica do nošenja orožja in migracije.
Republikanci proti zmagi, a z grenkim priokusom
Na volitvah v predstavniški dom so že mesce napovedovali gladko zmago Republikanske stranke, ki bi s tem prevzela večino in predsedniku Joeju Bidnu otežila mandat. Tradicionalno skoraj nikoli ni bilo vmesnih volitev, kjer ne bi zmagala stranka, ki nima predsednika. Kljub temu pa so na volitvah demokrati dosegli zgodovinsko izredno dober rezultat, saj kaže, da bo končni izid bistveno tesnejši od napovedanega. Demokrati imajo matematično celo še vedno možnost za zmago, vendar pa velika večina strokovnjakov pripisuje zmago republikancem, četudi manj prepričljivo. A že z enim sedežem več od Demokratske stranke bodo republikanci postali velik trn v peti aktualnemu predsedniku. Sprožiti nameravajo preiskave o spornih zadevah, kot so Bidnov odziv na covid krizo in posli njegovega sina Hunterja Bidna v Ukrajini.
Še nekoliko bolj so republikanci lahko razočarani pri volitvah v senat, ki je v zadnjih dveh letih bil razdeljen točno pol-pol med strankama in kjer je odločilen glas v prid demokratom prispevala podpredsednica Kamala Harris. Razplet volilne bitke po do sedaj preštetih glasovih še ni jasen. Pomembno senatorsko mesto so izgubili v Pensilvaniji. V veliko senatorskih okrožjih je izid zelo tesen in ne bo znan do zadnjega preštetega glasu, kar bi lahko bilo šele čez nekaj dni ali celo tednov. Če bi republikancem uspel prevzem večine v senatu, bi to pomenilo, da bi imeli v rokah potrjevanje oseb na funkcije v Bidnovi administraciji.
https://twitter.com/WarMonitors/status/1590403919871905792
Kljub vsemu med republikanci razlog za optimizem
Vseeno pa obstaja tudi kar nekaj razlogov, ki republikancem omogočajo praznovanje. Najbolj očiten je njihov uspeh na Floridi. Tam je njihov Ron DeSantis dosegel veliko zmago za guvernerski položaj, na katerem je že bil štiri leta. Prav tako bosta oba predstavnika Floride v senatu pripadala republikanski stranki, kot tudi velika večina predstavnikov v predstavniškem domu. S tem je Florida, ki je veljala za "swing state", torej zvezno državo, kjer nobena od dveh strank ne prevladuje, postala republikanska trdnjava, kar se je sicer nakazovalo na zadnjih nekaj volitvah.
Zmaga zelo priljubljenega DeSantisa odpira vprašanje o republikanskem kandidatu na naslednjih predsedniških volitvah. Mnogi ga vidijo kot naslednjega kandidata, hkrati pa je na Floridi živeči Donald Trumo v kontekstu volitev dokaj neposredno napovedal "ponoven prevzem Bele hiše". Trump bo tako verjetno imel najmanj enega resnega izzivalca v boju za nominacijo stranke.
Republikancem je uspelo tudi nadaljevati trend pridobivanja volivcev med manjšinami, ki se dogaja od leta 2012. To velja še posebej za latinskoameriško populacijo in manjšine v delavskem razredu, dva volilna bloka, ki sta še do nedavnega bila tradicionalno v veliki večini zvesta Demokratski stranki. Tudi DeSantisova zmaga je bila močno okrepljena z glasom vse večje latinske skupnosti na Floridi. Čeprav manjši, pa je trend viden tudi pri afroameriški skupnosti.
Radikalen obrat je za Republikansko stranko velik uspeh in bi po besedah nekaterih komentatorjev lahko za vedno odpravil samoumevnost glasu manjšin, ki je zadnje pol stoletja pripadal demokratom.
Razlogi za zadovoljstvo demokratov
Slednji so sicer izgube vsaj delno kompenzirali, saj so občutno izboljšali svoj izid med premožnimi in univerzitetno izobraženimi belci. Demokrati so slavili še na referendumih o pravici do splava, kjer se je po odpravi federalne zaukazane široko odprte pravice do splava odločitev vrtela okoli vprašanja, ali pravice ohraniti oz. jih celo povečati.
Tovrstni referendumi so potekali v šestih zveznih državah, v vseh so volivci dali prav Demokratski stranki in se do splava opredelili pozitivno. Volitve so pokazale tudi, da so politični trendi v različnih zveznih državah različni, kar za to svetovno velesilo pomeni precejšnje politično-geografske spremembe.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.