Vlada predstavila ukrepe za blažitev neizbežne gospodarske krize. Finančni minister svari, da se lahko zanašamo samo nase

slika: novinarska konferenca vlade 22.4.2020 - posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Za zmanjšanje posledic epidemije je vlada pripravila že drugi paket ukrepov, ki jih je danes predstavila javnosti.

Ukrepi drugega paketa so predvsem namenjeni podjetjem in bankam, ki bodo podjetjem ob zagonu gospodarstva zagotovile likvidnost. Vodja strokovne svetovalne skupine dr. Matej Lahovnik ga je označila za "hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu".

Tudi ta paket ukrepov pa zagotovo še ni zadnji, saj je vlada že napovedala tretjega, ki bo vključeval bolj ciljno naravnane ukrepe strukturne narave.

Tokratni ukrep je še vedno splošni ukrep predvsem zagotavljanja likvidnosti podjetij.

Prvi paket ukrepov, ki je bil sprejet v začetku meseca, je bil predvsem namenjen skrbi za prebivalstvo. Z njim je vlada želela zagotoviti, da je v prvi vrsti poskrbljeno za vse skupine prebivalstva, ki so prizadete zaradi epidemije.

Drugi paket ukrepov, ki ga je vlada predstavila danes, je namenjen predvsem podjetjem. Mednarodni denarni sklad in OECD svarita, da nas utegne pandemija koronavirusa potegniti v hujšo gospodarsko krizo, kot je bila tista pred 10 leti. Z ukrepi iz drugega paketa blažijo prihajajočo krizo.

Masten: Pomanjkanje finančnih virov ne sme biti ovira za zagon podjetij in njihovo vrnitev na trg


Vlada je zato uvedla poroštva za podjetja, ki potrebujejo posojilo za zagotovitev likvidnosti zaradi zmanjšanja prihodkov v času krize. Država bo po predlogu vlade zagotovila poroštvo za 80 % glavnice kredita, ki ga bo za ta namen najelo mikro, manjše ali srednje veliko podjetje. Med taka štejejo podjetja z manj kot 250 zaposlenimi.

Za velika podjetja bo vlada zagotovila poroštvo v višini 70 % glavnice kredita. V primeru unovčitve bo vlada bankam strošek izplačala iz državnega proračuna. Pogoj, da podjetje lahko zaprosi za državno poroštvo, je padec letnega prometa za vsaj 10 % v primerjavi z preteklim letom zaradi epidemije.

Višina kredita je omejena na 10 % celotnih prihodkov v letu 2019 ali na višino celotnega stroška, ki ga ima podjetje s plačami. Pogoj za pridobitev poroštva je tudi vključitev v sistem e-pobota, ki omogoča hitrejše razreševanje dolgov do dobaviteljev, s čimer se zmanjša splošna potreba po likvidnosti. Kredite podjetja najamejo pri komercialnih bankah.

Zaenkrat je skupna višina poroštev omejena na 2 milijardi evrov, kolikor znaša ocena po potrebni likvidnosti iz preteklega leta. Če bi se pokazala potreba oz. bi epidemija trajala dlje časa, pa je ukrep tudi razširljiv, vsaj še do štirih milijard.

Ob pričakovanih sprostitvah omejitev za opravljanje dejavnosti tako vlada želi doseči, da pomanjkanje finančnih virov ne bi bilo ovira za podjetja, da se vrnejo na trg.

Simič: Za delavce na čakanju možnih 7 poljubnih delovnih dni


Vloge za temeljni mesečni dohodek in oprostitev plačila prispevkov je za mesec marec že podalo dobrih 36.000 upravičencev, za april in maj pa zaenkrat nekoliko manj (okrog 30.000 za april in okrog 23.000 za maj), vendar številka še ni končna, saj je vlogo še vedno možno oddati.

Prva izplačila upravičenci lahko pričakujejo 24. aprila. Tudi pri teh ukrepih je pogoj padec prihodkov za 10 %. V primeru da temu pogoju ne zadostite, pa boste pomoč morali vrniti, vendar obresti ne bodo računali.

Spremembe so tudi pri delavcih na čakanju. Delavce na čakanju lahko delodajalec povabi na delo do 7 poljubnih dni v mesecu. Za čas, ko so delali, jim izplača tudi krizni dodatek. Za delavce na čakanju pa država plačuje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Ukrepi vlade zaenkrat veljajo do konca maja, vendar se lahko podaljšajo, če bi se izkazalo za potrebno.

Popolnega zagona gospodarstva ne bo pred junijem


Danes še nismo izvedeli časovnic odpiranja različnih gospodarskih panog, vendar pa po besedah dr. Mateja Lahovnika želijo gospodarstvo zagnati čim prej. 100 % zagona gospodarstva pa zagotovo še ne bo pred 1. 6. 2020.

Lahovnik je omenil tudi ukrepe za zagon gospodarstva in hkratno preprečevanje širjenja epidemije. Razmišljajo o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa, zagon gradbenih projektov, rahljanje birokratskih ovir, zagotavljanje, da v istih izmenah skupaj delajo isti zaposleni, da prihaja do stika med čim manjšim številom ljudi, distanca in zaščitna oprema na delovnih mestih in časovni koridorji prihoda na delo.

Z namenom zagona gradbenih projektov je država že dvignila povprečnino občinam s 589 € na 623 € na prebivalca.

Finančni minister Šircelj: "Slovenija se je v zadnjih tednih dvakrat zadolžila, v okviru kvote, ki je dejansko dovoljena in načrtovana, in sicer za nekaj več kot tri milijarde evrov."

Šircelj: V reševanju krize se lahko zanašamo predvsem nase


Fiskalni prostor ni neomejen. Ukrepi so zato zasnovani tako, da se pričakuje, da bodo podjetja kredite tudi vrnila, medtem ko za prebivalstvo vračanje pomoči ni predvideno.

Poroštva za kredite bodo tako dobila le dobro stoječa podjetja, ki so se v težavah znašla zaradi epidemije. Podjetja, ki želijo pridobiti poroštvo morajo tako imeti poravnane vse davčne obveznosti, imeti ustrezno boniteto, financiranje pa mora biti namenjeno matičnemu podjetju s sedežem v Sloveniji. Tuja podjetja, povezane družbe in podjetja s sedeži v davčnih oazah do poroštev niso upravičena.

Del sredstev za ukrepe lahko pričakujemo iz Evropskih mehanizmov, za del sredstev pa se je država tudi že zadolžila. Po besedah ministra za finance Andreja Širclja se pri reševanju te krize lahko zanašamo predvsem nase, neposredne evropske pomoči ne pričakuje.

Vseeno pa država zaenkrat ne predvideva novih davkov ali večjih posegov v pravice. Proti koronski paket ukrepov naj bi tako bil ravno nasprotje »zloglasnega« ZUJFa iz časa finančne in gospodarske krize.

Rebalans proračuna vlada predvideva v maju. O tem, kje bodo zmanjševali odhodke Šircelj ni bil konkreten. Omenil je le, da se zaradi epidemije spreminjajo določene prioritete ter da določena sredstva zaradi tega ne bodo porabljena, saj odpadajo mnogi dogodki, za katere so bila predvidena sredstva v proračunu.

Tudi o oceni primanjkljaja ni želel špekulirati, saj je že sam padec BDPja dokaj nepredvidljiv. Po trenutnih ocenah bi lahko BDP padel do 16 %.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike