Vlada bi inženirske kadre subvencionirala. Ekonomista in podjetnik: Nesmiselno kompliciranje

Jakob Vid Zupančič

Osnovna foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Visokotehnološka podjetja v Sloveniji se soočajo s pomanjkanjem visoko usposobljenega kadra. Ne gre samo za to, da k nam težko dobivamo ustrezno kvalificirane tujce, tudi naši strokovnjaki se izseljujejo v tujino, kar še povečuje vrzeli na trgu dela.


Na ministrstvu za gospodarstvo zato pripravljajo dva zakona, Zakon o razvojnih delovnih mestih in Zakon o privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov. A ideja ne gre v smeri omejitve progresije plačevanja prispevkov z razvojno kapico, temveč v subvencioniranje razvojnega kadra.


O takšni rešitvi smo povprašali ugledna ekonomista ter uspešnega in nič manj uglednega podjetnika. Vsi zgolj zmajujejo z glavo in za ideje Golobovih ne najdejo pohvalnih besed. 

Priseljevanje v Slovenijo se v zadnjih letih povečuje, ampak gre predvsem za priseljevanje delavcev z nižjo stopnjo izobrazbe. Kot kažejo podatki statističnega urada, je bilo januarja v Sloveniji zaposlenih okoli 127.000 tujih državljanov, večina teh pa ima osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Takih s terciarno izobrazbo je zgolj 1538.


Problem primanjkovanja visoko izobraženih inženirjev seveda ni od včeraj. Podjetja že leta opozarjajo na slovensko neprivlačno ureditev za tovrstne kadre. Kot glavni razlog navajajo visoko obdavčitev plač, ki težko privablja kadre, poleg tega pa zaradi boljših pogojev veliko strokovnjakov raje odide v tujino, na primer v Nemčijo, kjer so se lotili nove zakonodaje na področju priseljevanja. Tam namreč primanjkuje kar 2 milijona delavcev, po novi zakonodaji pa bi lahko iz območij izven EU Nemčija privabila do 60.000 delavcev letno.


Vrnimo se v Slovenijo. Gospodarstvo si že dolgo prizadeva za uvedbo socialne oziroma razvojne kapice na socialne prispevke, ki pa je tudi tokrat očitno ne bo. Po predlogu ministrstva za gospodarstvo naj bi prišlo do neke vrste subvencij za razvojni kader. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana bi država »podjetjem s subvencijami pomagala, da bi imeli taki kadri višjo neto plačo, seveda če izpolnjujejo določene pogoje«.


Glede drugega zakona, o privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov,  pa so na ministrstvu povedali, da bo prišlo do novega hitrega postopka za zaposlitev tujih visoko usposobljenih strokovnjakov ter uvedbo novega dovoljenja za delo in bivanje globalnih talentov v Sloveniji. Ciljajo v glavnem na podjetju v visokotehnološkem in informacijsko-tehnološkem (IT) sektorju.


Opravljene so bile že razprave z deležniki in socialnimi partnerji. Zaenkrat pa še ni znano, kdaj naj bi prišlo do sprejetja zakonov. Zaradi »temeljitega premisleka«, ki bo pri teh zakonodajnih rešitvah potreben, na ministrstvu še niso dali natančne časovnice.



Lahovnik: Subvencije pomenijo več birokracije, večjo moč politike, pa še vplivajo na primanjkljaj države


dr. Anže Burger (vir foto: Visio inštitut)

Glede situacije smo povprašali ekonomista prof. dr. Mateja Lahovnika, prof. dr. Anžeta Burgerja ter podjetnika in znanstvenika dr. Aleša Štrancarja. Prof. dr. Anže Burger je za naš medij povedal, da gre po njegovem mnenju pri uvajanju subvencij za podjetja za »fiskalno mešanje«. To je koncept, kjer gre najprej za pobiranje, nato pa zavračanje davkov ekonomskim subjektom, posledično pa se izgubi velik delež sredstev.


Nima smisla, da bi najprej neko bolj produktivno podjetje obdavčili, in s tem ustvarili distorzije, ki vplivajo na njihove poslovne odločitve, potem jim pa v naslednjem koraku njihov denar vrnili v obliki subvencij. Vlada bi se tega morala lotiti na čim bolj enostaven način, z zmanjšanjem obdavčitve za višje kvalificirane kadre, meni Burger.




[caption id="attachment_351043" align="alignleft" width="427"] Ajdovski podjetnik dr. Aleš Štrancar (Foto: Tomo Strle)[/caption]

Podjetnik dr. Aleš Štrancar iz BIA Separations je za naš medij povedal, da ko sliši besedo subvencija, mu je jasno, da bo to »zgolj še ena pralnica davkoplačevalskega denarja« in »nov način za kanaliziranje davkov v podjetja prvorazrednih, v podjetja katerih lastniki so tajkuni in oligarhi«. Za ostale, drugorazredne, pa bo to povzročilo zgolj dodatne davke. Edini pravi način privabljanja razvojnega kadra so po Štrancarjevem mnenju davki na njihove plače, ki pa bi morali biti nižji za vsaj 40 %, vse ostalo je farsa. Napovedane reforme vlade pa so se tako ali tako obrnile na glavo, njihovo izvajanje pa se je premaknilo na Sveti Nikoli, zaključi Štrancar.


Subvencije so zanesljivo najslabša možna pot, ker povečujejo birokracijo in dajejo politiki dodatno orodje v roke za delitev denarja, je za naš medij povedal prof. dr. Matej Lahovnik. Prava pot bi morala biti razbremenitev plač, na kar nas opozarja tudi OECD, torej zmanjšanje progresivne obdavčitve, ki je v Sloveniji med najvišjimi v EU ter uvedba razvojne kapice na prispevke. Zaradi tega imamo težave dobiti dobro izobražene kadre iz tujine, ker ti ugotovijo, da 200.000 evrov bruto pomeni dosti manj kot v Avstriji ali v primerljivih vzhodnoevropskih državah, kot so Češka in Estonija, s katerimi za te kadre tekmujemo, opozarja Lahovnik.




[caption id="attachment_383992" align="alignleft" width="200"] Vir foto: https://www.krka.biz/[/caption]

Treba je vzpostaviti stimulativen davčni sistem, da ne bomo odganjali tujih in domačih strokovnjakov. Tisti, ki pa se je spomnil ideje subvencioniranja, res ne ve, kako gospodarstvo deluje, je poudaril Lahovnik. Očitno na ministrstvu za gospodarstvo menijo, da vedo več o trgu kot tržni subjekti, ki na tem trgu delujejo. Več subvencij pomeni samo več birokracije za podjetja, hkrati pa so s tem vedno povezana tveganja politične izbire, namesto razvojnih kriterijev. Gre za povsem napačen pristop, ki je skregan z zdravo pametjo. Iz enega žepa bomo prelagali v drugega, vmes pa imeli visoke transakcijske stroške, ker bodo subvencije delili državni uradniki, meni Lahovnik.


Neko zagonsko podjetje, bo moralo po Lahovnikovih besedah izpolnjevati obrazce, ki jih bo pošiljalo na ministrstvo za gospodarstvo, kjer bodo to analizirali in potrjevali oziroma zavračali, kar pomeni ogromno ur nepotrebnega dela, tako za podjetja kot za državne uradnike. Potrebujemo več trga in manj države, ne pa obratno, je opozoril Lahovnik. Subvencije pa vplivajo tudi na primanjkljaj države, saj gre za nepovratna sredstva.


Če ne bomo naredili premika, bomo samo vzgajali inženirje za druge države, kot so Avstrija in Nemčija, kamor že odhajajo naši zdravniki, še poudarja Lahovnik. Podjetja bi z rešitvijo subvencij samo ostajala odvisna od državne pomoči. Minister Han je sicer iz gospodarstva in po Lahovnikovem prepričanju bi problematiko subvencij moral razumeti. Spada med gospodarstvu bolj naklonjene ljudi v vladi, zato njegov pristop Lahovnika preseneča.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00