Vizija, ki dviga slovensko kulturo

Vir: Janez Eržen
POSLUŠAJ ČLANEK

119 let po prvem začetku delovanja prve slovenske gimnazije in 30 let po tem, ko je bil Zavod sv. Stanislava ponovno vzpostavljen kot katoliška šola, je množica preko 500 nastopajočih pokazala, da je kaj praznovati. Izjemna izvedba Carmine Burane, ki konkurira profesionalnim glasbenim institucijam, kaže na visoko pedagoško raven. Izbor glasbe, ki so jo izvajali mladi, pa tudi na to, da – kljub videnemu dan pred tem na Evrovizijskem odru – še ostaja vizija tudi v omikani kulturi med Slovenci. 

Koncert je bil zaradi izjemnega porasta zanimanja med občinstvom letos prvič izveden kar dvakrat in obakrat je napolnil največjo, Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Letni koncert Zavoda sv. Stanislava, ki Cankarjev dom napolnjuje že vse od leta 2007, je bil hkrati tudi praznovanje 30. obletnice ponovnega delovanja Zavoda, po premoru, ki ga je vsilila komunistična oblast.  

V zborih in orkestru nastopa kar 60 % vseh dijakov Škofijske klasične gimnazije ter množica osnovnošolcev in študentov. Skupaj jih je bilo preko 500. Petje v zborih je obšolska dejavnost, ki jo dijaki opravljajo poleg učnih obveznosti. ŠKG sicer sodi v slovenski vrh po uspešnosti tudi na učnem področju.

Zavod sv. Stanislava je bil namreč prva v celoti slovenska gimnazija na naših tleh, ki je z delovanjem začela leta 1905, leta 1913 je bila prav tukaj izvedena prva slovenska matura, gimnazija pa je nato delovala do druge svetovne vojne, ko so jo najprej izpraznili Nemci, nato pa je bila ob koncu vojne koncentracijsko taborišče za množico Slovencev, ki so bili nato poslani v smrt v Kočevski rog, mnogi med njimi pred tem izšolani prav v isti stavbi. 

Po osamosvojitvi je bila stavba, vmes vojašnica JLA, vrnjena nadškofiji Ljubljana in leta 1993 se je v znova vzpostavljeno Škofijsko klasično gimnazijo vpisala nova prva generacija dijakov. V tem šolskem letu že trideseta.  

Poleg zelo kakovostne izobraževalne ter vzgojne komponente je osrednja pozornost obšolskih dejavnosti usmerjena v razvoj zborovskega petja in druge glasbe. Med najodgovornejšimi za vzpostavljeno zborovsko piramido, ki je danes, po tridesetih letih, zmožna poseganja po izvajanju najzahtevnejših glasbenih del, je profesor in skladatelj Damijan Močnik. 

Zdaj tudi ne gre več le za gimnazijo, saj sta na odru nastopila tudi dva zbora osnovne šole, ki v Zavodu deluje od leta 2008, del orkestra in kar dva konkretna zbora pa sestavljajo tudi alumni, ki zborovski tradiciji Zavoda ostajajo zvesti še po maturi. Praznovanja 30. obletnice ponovnega odprtja Zavoda sv. Stanislava se je udeležilo tudi nekaj najvišjih predstavnikov političnega, kulturnega in verskega življenja pri nas. Zbrane je nagovoril dekan Akademije za glasbo prof. Marko Vatovec. 

Zbori imajo zelo stroga pravila. Če dvakrat manjkaš na vajah, letiš ven. Pa kar nihče ne manjka na vajah. Petje v zborih dijakom predstavlja sprostitev in hkrati resno delo. Očitno dijakom to paše. V zborih poje tudi vse več alumnov. Vsako leto se za kakšnih 6 prostih mest prijavi 35 kandidatov. Tako nastajajo sčasoma tudi novi zbori. Vir: Janez Eržen.
Letos so vse zbore združili v dva korpusa. Prvi je izvedel skladbe Jožeta Privška iz zlatega obdobja slovenske popevke v zborovskih priredbah Tomaža Pirnata in Damijana Močnika. Drugi korpus zborov pa je izvedel znamenito Carmino Burano Carla Orfa. »Ob obletnicah pripravimo kaj posebnega. Na tak način smo lahko koncert tudi toliko skrajšali, da je bil primeren za televizijo in dve izvedbi. Tako smo lahko izvedli skladbe, kot je Carmina Burana, ki jih velika večina dijakov sicer ne bi imela možnosti izvajati kadarkoli v življenju,« pove Damijan Močnik. Vir: Janez Eržen.
Zakaj zbori? »Predmetnik v začetku ob ustanovitvi gimnazije ni dal prostora za glasbo, saj imajo dijaki na ŠKG tudi latinščino ter vero in kulturo. Pedagogi smo si izborili eno uro glasbe in eno uro umetnostne zgodovine na teden, ostalo pa lahko dijaki počnejo popoldne. Tako smo pripravili program, kjer v 1. letniku vsakdo, ki vsaj približno lahko poje in nima nekega dobrega razloga, zakaj ne bi, hodi na pevske vaje. Po prvem letniku pa naredimo avdicijo in tako je nastal najprej prvi, nato še drugi komorni zbor, na željo dijakov pa tudi (Z)mešani zbor. Zanimanje ves čas raste.« (Damijan Močnik) Vir: Janez Eržen.
»Naš mednarodno uveljavljeni nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek je tako v svojem predavanju, ki ga je imel na festivalu Europa Cantat v Ljubljani julija 2021, prikazal, kako je prav glasba tista dejavnost, ki vključuje oz. povezuje delo obeh možganskih polovic in s tem najbolj izkorišča možnosti delovanja človeških možganov. Govoril je tudi o različnih pozitivnih vplivih glasbe in celo o njeni zdravilni moči. Pozitivni in povezovalni vpliv glasbe je nedvoumen.« (Marko Vatovec v govoru na koncertu) Vir: Janez Eržen
Vir: Janez Eržen

 

Kar devet dirigentov skrbi za vse glasbene zasedbe v Zavodu sv. Stanislava. Poleg Damijana Močnika in Tineta Beca, ki sta vodila vsak svoj korpus na odru, so to še Helena Fojkar Zupančič, Marjetka Kozmus, Nadja Janežič, Meta Praček Prašnikar, Miha Zupanc Kovač, Neža Križnar Ristič in Žiga Faganel, ki so imeli tokrat eno redkih priložnosti svoje varovance spremljati kot poslušalci, nekateri pa so se jim tudi pridružili na odru. »Mladina tako rada sodeluje, da imamo že težavo, kam jih vse na odru razvrstiti. Odri enostavno postajajo premajhni.« (Damijan Močnik). Vir: Janez Eržen

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

slap rinka, narava
Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00