Vipava: Mednarodna zveza krščanskih učiteljev o vzgoji za spol in spolnost

O vzgoji za spol in spolnost, ki je v zadnjem času vedno bolj pomembna in aktualna tema, so se v zadnjem tednu julija (24.–30. 7.) v prostorih Škofijske gimnazije v Vipavi zbrali udeleženci 68. mednarodnega kongresa SIESC – kolegi pedagogi, učitelji, vzgojitelji iz 12. evropskih držav. Udeleženci so prisluhnili trem plenarnim predavanjem, na katerih so predavatelji vsak s svojega vidika spregovorili o vzgoji za spol in spolnost.

Kongres SIESC vsako leto gostuje v eni od evropskih držav, letos je organizacijo kongresa prevzelo Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Poleg treh delovnih dni, ko udeleženci prisluhnejo plenarnim predavateljem, nato pa potekajo delavnice v jezikovnih skupinah, imajo udeleženci možnost spoznavati tudi lepote države gostiteljice. Tokrat seveda Slovenije, predvsem Primorske.

Osebnost učitelja je v središču vzgoje

Kongres je s sv. mašo otvoril ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in v svoji pridigi poudaril, da je osebnost vzgojitelja, učitelja vedno v središču vzgoje. Izpostavil je vodilo angleškega kardinala in filozofa Johna Henrya Newmana »Srce govori srcu« in pojasnil, da »če nekdo tega, kar uči, sam ne živi, potem nima drugemu česa dati, v drugem ne more zbujati navdušenja«. Druženje udeležencev je pozdravil s poslanico iz papeževe okrožnice Vsi smo bratje: »/…/ nihče ne more doživeti vrednosti življenja brez ljubezni do konkretnega sočloveka. V tem je skrivnost pristnega človeškega bivanja, kajti življenje je tam, kjer je druščina, skupnost, bratstvo; to življenje je močnejše od smrti, če je zakoreninjeno v resničnih poznanstvih in druščinah.«

Z učenci se je treba pogovarjati tudi o etičnih dilemah

Predavatelj dr. Urh Goršelj je izpostavil etične dileme in medicinski vidik spreminjanja spola. Kot pomembno je označil, da so učitelji izobraženi na tem področju, saj so običajno prvi, ki so v stiku z otrokom oz. mladostnikom že v najbolj zgodnji fazi katere od situacij. »Tako je učitelj mogoče prvi, ki lahko takega mladostnika prepozna, da se z njim nekaj dogaja in mu lahko na nek svoj način pomaga.« Pri tem je izpostavil nujnost, da učitelj ve, kako se o tem pogovarjati, kako in kje iskati rešitev, katere so razumne zahteve ali pa katere zahteve so vprašljive. Poudaril je, da se je o tej temi treba pogovarjati z učenci in dijaki še preden bi imeli neko situacijo, ne pa je odrivati vstran. »Učencem je treba odkrivati, razgrinjati prava dejstva. Danes so v tej poplavi informacij po različnih kanalih mnoge od teh tudi napačne, celo nevarne. So tudi takšne, za katere v resnici ne bi želeli, da nekoga dosežejo. Zelo pomembno je, če uspemo mladim razgrinjati pravilna dejstva in se o tej temi na pravi način z njimi pogovarjati,« je zaključil.

Učitelj je mogoče prvi, ki lahko takega mladostnika prepozna, da se z njim nekaj dogaja.

Starši naj se ne sramujejo pogovora z otroki in mladostniki o spolnosti

Drugo predavanje je imel prof. Benjamin Tomažič in ga posvetil spolni vzgoji mladih. »Starši se za pogovor o tej temi z otroki, mladostniki pogosto na počutijo dovolj močne ali pa jih je strah ali sram. O tem so nevajeni govoriti z otroki, čeprav bi bilo to najbolj idealno. Zato so velikokrat učitelji v vlogi tistih, ki podajajo celostno sliko, pa tudi neko pozitivno sporočilo o spolnosti, o telesnosti.« Mladi sicer po odgovore zelo hitro zaidejo na splet ali na družabna omrežja, ki pa niso vedno ustrezen sogovornik.

Poudaril je pomembnost tega, da smo med pogovorom z učencem oz. mladostnikom v stiku predvsem s tem, kar čuti, kaj s svojimi čustvi sporoča. In da mu pomagamo najti odgovor v resničnem življenju, ne pa, da ga sam išče samo na spletu in pri vrstnikih. Mojca Belcl Magdič, ki je bila tokrat v vlogi moderatorke pogovora, je dodala, da je pogovor o spolni vzgoji mladih tako pomemben tudi med krščanskimi učitelji, saj je vrednost katoliških učiteljev ta, da lahko mladim dajo drugi glas, ki ga mladi pogosto ne slišijo, ker ga v informacijah z interneta, medijev, filmov ni. »Učitelji so lahko zgled, ki lahko mladostnika potrdi v njegovi identiteti in zdravem pogledu na telo, ljubezen, zaljubljenost in tudi spolnost.«

Mladi po odgovore zelo hitro zaidejo na splet ali na družabna omrežja, ki pa niso vedno ustrezen sogovornik.

Duhovnost kot vir moči

Pater dr. Silvo Šinkovec je svoje predavanje usmeril na duhovno podporo učiteljem in razkrival vire moči, ki jih učitelji lahko najdejo v cerkvi, v molitvi, v medsebojni povezavi, predvsem pa v povezanosti z Bogom. »Za katoliškega učitelje je pomembno, da gradi sebe iz svoje vere in iz svojih virov duhovne moči, da lahko vztraja v poklicu z veseljem in pogumom ter dobro opravlja svoje delo.«

O strokovnem pristopu k mladostniku je dejal: »S profesionalnega vidika se mora učitelj, ko gleda kateri koli pojav, tudi vprašanje spolne disforije, menjave spola ali spolne vzgoje, vedno spraševati o človeku kot celoti in znotraj tega mora potem videti in gledati, kako ta otrok, študent, mladostnik znotraj doživlja samega sebe in svoj problem, da potem lažje najde povezave in tudi rešitve. Še posebej je pomembno, da ima učitelj sam pri sebi razvito čustveno inteligenco, da lahko posluša otroke in mladostnike, kje so njihova čustva, kajti čustva so pomemben vir informacij, iz katerih lahko najde pravi stik z njimi in pogovor o pravih temah.«

S profesionalnega vidika se mora učitelj vedno spraševati o človeku kot celoti.

Pomemben je dialog

Kongres je prinesel veliko podatkov in novosti. Dragocen je bil uvid, kako lahko učitelji posredujejo s tem, ko ne samo poučujejo, ampak tudi vzgajajo. Predsednik SIESC-a prof. Alin Tat je dogajanje povzel: »Zanimivo se je pogovarjati, ko ne mislimo vsi enako, ko se razlikujemo v svojih mnenjih – do določene točke. In tege na moremo in ne smemo imenovati konflikt, pač pa dialog. Z izzivi se ne moremo soočati drugače kot z dialogom – in ravno to smo počeli v teh dneh kongresa.« Tema o spolni vzgoji mladih je zvenela kot izziv, ki lahko vodi v krizo, vendar je prof. Alin Tat tudi to pojasnil: »Beseda kriza izvira iz grščine in njen pomen je tudi zaznavanje. Menim, da smo poklicani k temu, da zaznavamo stvari in dogodke – in to smo počeli v teh dneh. Zaznavati ne pomeni niti sprejemati niti zavračati, pač pa opaziti, odkrivati, ozavestiti. In to je zelo v duhu razmišljanja papeža Frančiška.«

Z izzivi se ne moremo soočati drugače kot z dialogom.

Glavna organizatorka kongresa Helena Kregar, predsednica strokovnega sveta DKPS, ter vsa sodelujoča ekipa, je priznanja udeležencev sprejela kot izredno pohvalo za DKPS, ki je »uspelo Evropi pokazati mogoče malo drzne besede, ampak vrhunsko znanje naših strokovnjakov, ki je lahko v pomoč marsikateri že sicer kar dobro razviti državi«.

Ksenija Fänrich