Več kot milijon migrantov v državi višegrajske četverice, o katerih nihče ne govori

Plakat v ukrajinščini v centru Vroclava, z napisom: delo te čaka!
POSLUŠAJ ČLANEK
Poljska se skupaj z drugimi članicami Višegrajske skupine v treh letih od prvega večjega migrantskega vala ni izkazala za najbolj velikodušno gostiteljico prišlekov iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Deloma se je branila z dejstvom, da je po priključitvi Krima sprejela že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, ki se jim prištevajo še ekonomski migranti.

Od ukrajinske Cerkve do restavracije


Koliko je v tem resnice, sem se na lastne oči prepričala sama, ko sem se julija odpravila na poletno šolo poljščine v četrto največje Poljsko mesto, Vroclav. Mesto šteje skoraj 640.000 prebivalcev; ocenjuje pa se, da je že kar vsak deseti prebivalec po narodnosti Ukrajinec. V centru mesta je moč opaziti tudi gotsko katedralo ukrajinske grškokatoliške Cerkve ter celo - ukrajinske restavracije, korčme. Vredno je opozoriti, da mesto ni tako blizu ukrajinske meje; do prvega večjega mesta v Ukrajini je oddaljeno več kot petsto kilometrov.
Vroclav, četrto največje poljsko mesto, šteje skoraj 640.000 prebivalcev; ocenjuje pa se, da je že kar vsak deseti prebivalec po narodnosti Ukrajinec.

Na Poljsko na študij ...


Praktično takoj, ko sem vstopila v študentski dom, sem se spoznala s svojo cimro - 18-letno Sofijo iz Kijeva, ki želi naslednje leto odpraviti na študij matematike v Varšavo, zaradi česar potrebuje dobro znanje poljščine.

Na vprašanje, zakaj ravno Poljska, pravi, da se ji zdi poljščina veliko lažja kot kakšen drug tuji jezik in da se bo jezika v kratkem času do študija še najhitreje izpopolnila. Dolga stoletja, v katerih je bil večji del Ukrajine podrejen Poljski (še prevečkrat se pozablja, da je svoj čas Poljska zavzemala bistveno večje ozemlje kot dandanes), se namreč odražajo tako v besedišču kot v slovnici; jezikovna in kulturna povezava igrata tako izredno močno vlogo.

Argument jezikovne bližine so izpostavili tudi drugi udeleženci tečaja iz vseh koncev Ukrajine, ki se na Poljsko odpravljajo na raznovrstne študije, od programiranja do novinarstva.

... in po kruh


Ni trajalo dolgo, da sem morala skočiti v bližnjo trgovino. Zaradi narave kupljenega blaga sem morala pokazati osebni dokument, zaradi česar je prodajalec takoj ugotovil, da v mestu nisem domača. Iz neznanega razloga me je vprašal, ali znam rusko; in tako sem izvedela, da je tudi on prišlek, vendar, za razliko od mene, iz Ukrajine.

Če se spet spomnimo na mojo sveže polnoletno cimro - v Vroclav so jo na izpopolnjevanje poljščine starši poslali zato, ker v mestu delajo njihovi ukrajinski sorodniki.

Izredno me je presenetilo, ko sem na cesti naletela na plakat v ukrajinščini, ki je iskal "pridne roke". Morda na takšne objave nisem doma najbolj pozorna, toda zdi se mi, da kaj podobnega v Ljubljani še nisem zasledila. Zanimivo, da sem jo opazila v državi, ki drugače slovi po otepanju migrantov!

Toda očitno se otepajo le tistih, ki se ne identificirajo s krščanstvom in evropsko kulturo. Naglavnih ženskih pokrival na cesti posledično ni na vidiku, sošolec iz Jordanije pa ni in ni mogel najti restavracije s halal hrano. Jugovzhodni sosedje pa so po drugi strani več kot dobrodošli - do tolikšne mere, da lahko le-ti v svojem jeziku kupijo vozovnico za tramvaj.

Od lanskega leta državljanom Ukrajine za vstop v schengensko območje ni več potrebna viza, zaradi česar so mi sošolci znali povedati, da njihovi sorojaki včasih pridejo na Poljsko, si najdejo delo in ostanejo - ilegalno. Kaj bo to prineslo Poljski, ostaja še odprto.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59