V Sloveniji je vse manj otrok. Ti predstavljajo 18 odstotkov prebivalstva

Privzeta profilna slika
Katja Benčina
Ob svetovnem dnevu otrok je statistični urad republike Slovenije objavil podatke, da v Sloveniji živi 377 804 otrok. Foto: Pexels
POSLUŠAJ ČLANEK

Rodnost v Sloveniji upada, zato je vse manj otrok. Ob svetovnem dnevu otrok je Statistični urad republike Slovenije (SURS) objavil podatke, da v Sloveniji živi 377 804 otrok, kar je 18% prebivalstva. Gre za podobno statistiko, kot jo lahko vidimo v drugih državah Evropske unije. Kljub vsemu gre nekoliko bolje Irski, Franciji, Švedski in Belgiji, ki imajo najvišji delež otrok, nekoliko nad 20%, precej slabše pa Malti in Italiji, ki imata 15% delež otrok.

V Sloveniji je v začetku letošnjega leta živelo 377.804 otrok starih od 0 do 17 let, med njimi 183.260 deklic in 194.544 dečkov. To predstavlja 17,9% prebivalstva in nas po Eurostatovih podatkih uvršča nekje v povprečje v Evropski uniji. Največji delež otrok v Evropski uniji imajo Irska (23%), Francija (21%), Švedska (20,9%) in Belgija (20%), najmanj pa Malta (15%) in Italija (15%). V Sloveniji so najpogostejša gospodinjstva z enim otrokom. V preteklosti je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes ju ima vsaka četrta. Delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je od leta 1981 zmanjšal z 10% na 6%, povprečno število otrok v družinah pa se je zmanjšalo iz 1,70 na 1,56 otroka. Tudi v drugih članicah EU prevladujejo gospodinjstva z enim otrokom, razen na Irskem in Nizozemskem, kjer je delež gospodinjstev z dvema otrokoma višji.

Tudi v drugih članicah EU prevladujejo gospodinjstva z enim otrokom, razen na Irskem in Nizozemskem, kjer je delež gospodinjstev z dvema otrokoma višji.
Foto: Eurostat

 

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je število rojstev manj kot 17.000 otrok

Da število rojstev v Sloveniji upada, je Statistični urad republike Slovenije opozoril že pred poletjem. »Prvič v zgodovini se je v Sloveniji zgodilo, da se je rodilo manj kot 17.000 otrok,« so zapisali in objavili podatke iz leta 2023, ki so pokazali, da je število rojstev upadlo na najnižjo raven doslej. Podatki iz leta 2023 kažejo, da se je lani v Sloveniji rodilo 16.989 otrok, kar je najmanj doslej in je skoraj 4% manj kot leta 2022. V Sloveniji je povprečna starost mater, ki so lani rodile, 31,1 leto, povprečna starost tistih, ki so rodile prvič, pa 29,7 let. To sta najvišja starosti po drugi svetovni vojni. Več kot polovico otrok so rodile neporočene matere, še piše Statistični urad republike Slovenije. Naravni prirast v Sloveniji je negativen že vse od leta 2017, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. 

Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. 

Kljub vsemu je podobno pesimistična slika tudi v drugih državah Evropske unije. Od leta 1960 se število otrok, rojenih v EU, zmanjšuje. Najnižja številka je bila zabeležena leta 2022, ko se je v Evropski uniji rodilo le 3,88 milijona otrok. Še leta 1990 se je rodilo 5,1 milijona otrok. Zadnji podatki Eurostata iz leta 2022 kažejo, da je bila tedaj povprečna stopnja rodnosti Evropske unije 1,46 rojstev na žensko, a bi za obnovitev populacije morala biti 2,1 otrok na žensko. Slovenija je tedaj dosegla 1,55 rojstev na žensko, boljšo statistiko so imele Francija z 1,79, Češka z 1,64, Irska z 1,54 in Belgija ter Švedska z 1,53 otrok na žensko. Slabšo statistiko pa Španija z 1,16 otrok na žensko in Italija z 1,24 otrok na žensko.

 

Ukinjen Urad za demografijo

Zaradi upada rodnosti v Sloveniji je oktobra leta 2020 tedanji premier Janez Janša ustanovil Urad za demografijo, ki si je prizadeval za dvig rodnosti, a ga je vlada Roberta Goloba leta 2022 ukinila. Urad je bil namenjen strateškemu, celostnemu in vztrajnemu zagotavljanju večje rodnosti, ki bi zagotovila obnavljanje prebivalstva. »Če Slovenija ne bi imela demografskih problemov, potem tudi urada za demografijo ne bi potrebovala,« je ob odprtju urada s sedežem na Trgu Leona Štruklja v Mariboru, dejal takratni premier Janez Janša. »Še leta 1950 se je v Sloveniji rodilo več kot 35.000 otrok. V zadnjih letih je ta številka padla pod 20.000. Ko smo po osamosvojitvi klicali k sedemmesečnemu vojaškemu roku prvo generacijo slovenskih nabornikov, je cela generacija še štela tam 13 do 15 tisoč, zdaj je vseh teh, ki se v Sloveniji rodijo v letu, komaj nekoliko več, s tem da je bila vojaška obveza vpeljana samo za moške, se pravi za polovico generacije,” je poudaril tedanji premier in dodal: “To je verjetno najbolj nazorna razlaga tega, zakaj smo danes tukaj.” Namen urada je bil spodbujanje materinstva in očetovstva ter dvig rojstev, vzpostavljanje pogojev, da se mladi in druge generacije ne bi odseljevali iz države, prav tako pa tudi vračanje Slovencev iz tujine. Janez Janša je tedaj izpostavil tudi, da je glede na evropsko statistiko slovenska ženska z otroki najbolj obremenjena in da prav žene z otroki najpogosteje skrbijo tudi za starostnike.

Urad za demografijo je bil po manj kot letu dni delovanja ukinjen. Vlada Roberta Goloba ga je ukinila s pojasnilom, da se njegovo delovno področje prekriva z delovnim področjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izbrano za naročnike
»Bolje bo, da umremo kot hrabri možje in ne kot strahopetci!« (21. del)
110 let od 1. svetovne vojne: Celjski pešpolk se ni umaknil niti za ped (20. del)
Na vesla od Komiže do Palagruže (3/5)
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

ženska, razmišljanje, mir
Slovenski škofje so izrazili skrb ob treh zakonodajnih predlogih
  • 14. 01. 2025
Veliki dobički dobaviteljev v javnem zdravstvu
  • 14. 01. 2025