V SDS predlagajo spremembe Zakona o prikritih vojnih grobiščih. Dežman in Ferenc: nepotrebno!

Skoraj leto in pol je že od sprejetja Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Predlagateljica, stranka Nova Slovenija, je njegovo sprejetje omogočila tako, da je zanj uspela pridobiti podporo največje parlamentarne stranke, SMC. 

Zakon je mnoge stvari premaknil na bolje, začeli so se postopki o evidentiranju grobišč, izkopavanju ostankov pobitih in tudi njihovemu pokopu. Slednje je bilo vidno tudi na primeru pobitih v rovu sv. Barbare, ki sedaj počivajo na Mariborskem pokopališču.

A v stranki SDS, ki zakona ni podprla, menijo, da je pomanjkljiv in potrebuje nekatere popravke. Zato bodo danes v parlamentu predstavili predlog sprememb, ki vključuje zahtevo, da so  ob izkopavanju na mestu prisotni policisti in sodniki, kar pa po mnenju drugih že piše v samem zakonu.

Ker zna današnja razprava spet postati poligon obračunavanja na desnici, smo o sedanjem zakonu in potrebnosti novele povprašali predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana in njenega člana Mitjo Ferenca.

Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je bil v Uradnem listu objavljen 24.7.2015, veljati pa je začel 8.8.2015. Stranka NSi je zanj prepričala še največjo stranko v parlamentu in zakon varno pripeljala do sprejetja, čeprav podpore sorodne SDS ni dobil.

Po skoraj letu in pol pa se bo o tem zakonu spet govorilo. V stranki SDS so že večkrat izpostavili, da se jim zakon zdi neustrezen. Sklicevali so se predvsem na napačno poimenovanje grobišč, saj so po njihovo to morišča.

Razlog za vložitev novele pa je po besedah predlagateljev s prvopodpisanim Jožetom Tankom v tem, da zakon ni ustrezen z vidika spoštovanja dostojanstva žrtev revolucionarnega nasilja.

Zato želijo v stranki SDS z novelo urediti pomanjkljivosti tega zakona. Po njihovem mnenju "pri izkopavanjih oziroma postopkih potrjevanja morišč niso prisotni organi odkrivanja in pregona ter preiskovalni sodnik, s čimer se ti postopki ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek."

Cilj njihovega predloga namreč je, da bi vzpostavili podlago, da se bodo postopki potrjevanja morišč izvajali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, "tako da se bodo zavarovali vsi dokazi ter bodo v postopkih obvezno sodelovali organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter tudi sodstvo."

Kaj bi v SDS spremenili?

Moti jih 9. člen zakona (potrjevanje domnevnega vojnega grobišča), ki ga sedaj novelirajo. Predlagajo popravek tega člena v 2. in 3. točki.

2. točko bi spremenili tako, da bi se glasila:



Sedaj se 2. točka 9. člena glasi:



Stranko SDS pa moti še 3. točka istega člena. Po njihovem predlogu bi se sedaj glasila takole:



Tretja točka v Zakonu, ki velja leto in pol, pa je sedaj takšna:

Člana komisije: zakon deluje

O tem, ali je zakon zares potreben prenove in sprememb, smo povprašali tudi predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jožeta Dežmana in njenega člana Mitjo Ferenca.

"Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev deluje," je bil kratek predsednik Komisije, Jože Dežman.

Veliko bolj se je o vsebini samega zakona razgovoril zgodovinar in član Komisije, Mitja Ferenc: "Zakon je končno, po dolgih letih truda, omogočil nadaljevanje dela na večjih segmentih. Po letu 2009 smo spet lahko začeli evidentirati vojna grobišča, nadaljevali sondiranja tam kjer ugotovimo, da so res grobišča.

Žrtve lahko spet izkopamo in jih poskušamo identificirati. Zadnji segment pa je ta, da lahko po 70. letih grobišča, ki so bila zravnana, spet označimo, postavimo križ in ogradimo. Končno pa se jemljejo tudi DNA profili iz izkopanih žrtev. Vse to je novi zakon vzpostavil in prinesel."

V enem letu od uveljavitve zakona so bili po besedah Ferenca iznešeni posmrtni ostanki iz osemnajstih lokacij. Najpomembnejše so Košnica s 306. žrtvami, Koželj pri Velenju z 51 žrtvami in Zakriž pri Cerknem z 21 žrtvami. Na 45 lokacijah se je potrjevalo ali gre za grobišča ali ne. 50 lokacij pa so uredili z nagrobnimi kamni.

"Zakon je končno omogočil civilizirano ravnanje z grobišči, ki v 71-ih letih ni bilo urejeno. Upam, da bomo z njim ta civilizacijski manjko vseh teh let sedaj nadoknadili," dodaja Ferenc.

Novela zakona je ilustracija ideološko-političnih tendenc izkoriščanja materije