V razvitem svetu pametne naprave pospešeno umikajo iz šol, saj škodijo otroškim možganom in zmanjšujejo učne sposobnosti

Čeprav je marsikje na tujem prepoved telefonov v šolah na nacionalni ravni vse pogostejša praksa, pri nas te rešitve kljub predlogu strokovnjaka niso podprli ne na šolskem ministrstvu ne na Zavodu za šolstvo. Kljub temu se tudi pri nas nekatere šole odločajo za ta korak, večinoma pa velja nekakšna splošna prepoved uporabe telefonov med poukom.

V razvitem svetu na podlagi opravljenih raziskav pametne telefone in druge digitalne naprave pospešeno umikajo iz šolskega okolja, saj povzročajo kognitivno nazadovanje učencev ter manjšo sposobnost za učenje.

Slovenski strokovnjak dr. Sebastjan Kristovič njihov učinek na otroške možgane primerja s trdimi drogami, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju raziskav vpliva digitalnih naprav na razvoj možganov, nemški psihiater dr. Manfred Spitzer, pa je prepričan, da bi otrokom do vsaj 14. leta morali prepovedati uporabo pametnih telefonov.

Unesco za globalno prepoved mobilnih telefonov v šolah, ker je njihova raba v šolah pretirana in negativno vpliva na učenje

Pametne telefone so že pred leti na nacionalni ravni prepovedali v Franciji, regulacijo, ki prepoveduje telefone v šolah, so nedavno sprejeli na Nizozemskem in Finskem. Tudi pri naših južnih sosedih je zagrebški Institut za družbene raziskave nedavno izvedel anketo, ki je pokazala, da bi več kot 85 odstotkov osnovnošolskih učiteljev podprlo prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolah. Prepoved podpira tudi približno polovica učencev petih razredov in tretjina učencev sedmih razredov. Rezultate so razumeli tudi v smislu, da je uporaba mobilnih telefonov v hrvaški osnovnošolski vzgoji in izobraževanju očitno neprimerna.

Poleti je tudi Unesco pozval h globalni prepovedi mobilnih telefonov v šolah. Po njihovi oceni je namreč raba pametnih telefonov v šolah pretirana ter negativno vpliva na učenje. Želijo si, da bi otroci znali živeti s tehnologijo in brez nje, ter verjamejo, da tehnologija v učilnicah ne bi smela nadomestiti osebnega poučevanja.

Kako je pri nas?

Predvsem na podlagi lastnih izkušenj so tudi v Sloveniji uporabo telefonov delno (med poukom) ali v celoti (ves čas na ozemlju šolskega prostora) prepovedali na številnih šolah, ponekod že pred leti, marsikje pa tudi z letošnjim šolskim letom. Ena takšnih je tudi OŠ Tabor Logatec, kjer so imeli otroci že več kot desetletje omejene možnosti uporabe telefonov v šolskem prostoru.  

»Za tak ukrep smo se odločili, ker se je pojavljala zloraba teh naprav, in sicer najpogosteje nedovoljeno slikanje sošolcev in tudi učiteljev v različnih situacijah npr. pri ustnem ocenjevanju znanja itd. V letošnji prenovi dokumentov smo dodali samo še druge pametne naprave,« je za Domovino pojasnil ravnatelj Jure Kramar.

Po novem lahko učenci te naprave uporabljajo izključno z dovoljenjem učitelja. V primeru kršitev učenca najprej opozorijo, ob ponovni kršitvi pravil pa mu telefon vzamejo in počaka v šolskem sefu, razrednik pa se s starši pogovori, kdaj se otroku telefon vrne. »Večina staršev se strinja, da telefon tudi več kot tri dni ostane v sefu,« pravi ravnatelj. Na tem področju na šoli že več let niso imeli težav s starši, upajo, da bo tako tudi v prihodnje.

Kljub temu pa imajo tudi situacije, ko učitelji dovolijo uporabo telefonov v namene izobraževanja. »Takrat se tudi pogovorijo o prednostih novodobnih naprav in pripomočkov in jih ustrezno uporabijo pri pouku,« je še dejal.

Že v preteklosti so s šol sicer prihajale pobude, da bi se to področje uredilo na nacionalni ravni in bi obstajale smernice, kje, kdaj in do katere starosti uporabo teh naprav prepovedati. Trenutno se s temi vprašanji sooča vsaka šola posebej, ministrstvo pa kljub škodi za vse mlade, na katero opozarja stroka, vztraja pri stališču, da je to področje v domeni in avtonomiji vsake šole posebej.

Na Švedskem od uvedbe tablic v vrtcih sedaj povratek k prepovedi digitalnih tehnologij do vstopa v šolo in vračanje k branju tiskanih knjig ter pisanju »na roke«

Precej širše od le prepovedi uporabe pametnih telefonov in ur pa so k izobraževanju z letošnjim šolskim letom pristopili na Švedskem. Odločili so se, da se bodo od hiperdigitaliziranega pristopa k izobraževanju, vključno z uvedbo tabličnih računalnikov v vrtcih, sedaj vrnili na tradicionalne oblike poučevanja. Otroci so namreč ob uporabi sodobnih tehnologij nazadovali pri spretnosti branja in pisanja. Tako sedaj napovedujejo ukinitev digitalnega učenja za otroke, mlajše od šest let.

Švedski inštitut Karolinska opozarja, da je vpliv digitalnih tehnologij na znanje negativen: »Obstajajo jasni znanstveni dokazi, da digitalna orodja slabijo učenje učencev, namesto da bi ga izboljšala.«

Pouk z digitalnimi vsebinami manj dolgočasen in zabavnejši, a tudi razumljen kot manj resen

Raziskava Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih kaže, da je v slovenskih šolah raba telefonov praviloma prepovedana, razen med odmori. V anketi le majhen delež učencev pravi, da so jim telefoni dovoljeni med odmori (12 %) in desetina, da so telefoni dovoljeni med poukom.

Dobri tretjini šola nudi dostop do računalniških naprav, ki jih doma nimajo, dobra petina (22 %) pa jih ocenjuje, da jih učitelji k uporabi digitalnih tehnologij spodbujajo.

Največji del osnovnošolcev je v anketi dejal, da so mediji in tehnologije v šolah prisotni predvsem pri urah nadomeščanja in tik pred počitnicami, je pa okrog petina odgovorila, da tovrstne tehnologije v pri pouku niso nikoli prisotne, desetina pa, da so vedno oz. skoraj vedno vključene v redni pouk.

Sicer pa osnovnošolci pouk, v katerega so vključene digitalne vsebine, vidijo kot manj dolgočasnejšega (65 %) in bolj zabavnega (63 %). Pravijo, da na ta način pouku lažje sledijo (46 %) in se čutijo bolj povezani z učitelji in sošolci (41 %). Najpogosteje sicer učenci med poukom spremljajo video gradiva, povezana s snovjo. Hkrati so raziskovalci opozorili tudi na vtis, da tak pouk osnovnošolci dojemajo kot »manj resnega«.

Hkrati pa je precejšen tudi delež tistih, ki jim do takšnega pouka ni. Četrtina osnovnošolcev tako v takšnem pouku ne vidi nič posebnega, slaba četrtina pa ga vidi kot motečega.