V Golobovi vladi omenjajo še obdavčitev robotov. Ampak kako to sploh storiti?
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je predsednik vlade Golob nezadovoljne skupine javnega sektorja pomiril z deljenjem finančnih obljub, se oglašajo še vojaki, cariniki, ravnatelji in drugi, ki so začutili svojo priložnost.
Vse te obljube pa so vezane na proračunska sredstva, ki jih ni, oziroma se bodo zagotavljale z novim zadolževanjem ali višanjem davkov. Namreč: »Že na podlagi trenutno predvidenega primanjkljaja lahko ugotovimo, da bi ta bil za sektor država s petimi odstotki BDP med najvišjimi v EU,« ob tem opozarja nadzornik javnih financ, predsednik Fiskalnega sveta, dr. Davorin Kračun.
Iz proračuna pa se pokriva tudi luknja v pokojninski blagajni, ki je sicer zaradi visoke zaposlenosti nekoliko manjša od običajne, a je za 2023 kljub temu predvideno proračunsko nakazilo ZPIZu v višini 830 milijonov evrov. Vlada naj bi glede širitev virov financiranja pokojnin med drugim razmišljala tudi o davku na robote, prihajajo informacije z Mesečevega Ministrstva za delo.
Za kaj sploh gre, kakšni bi lahko bili učinki ter ali je to sploh smotrno?
Mnogi vidijo davek na robote kot vstopnico v utopično prihodnost, v kateri bodo učinkoviti roboti ustvarili toliko obdavčljivega dobička, da bodo ljudje lahko živeli v prostem času, ki ga financira država. Poleg denarnih koristi se davek na robote obravnava kot način za nadzor selitve človeških delavcev, tako da se delovna sila prilagaja s hitrostjo, ki omogoča razvoj alternativnih delovnih virov.
Zanimanje za davek na robote temelji na prepričanju, da bodo roboti in avtomatizacija na splošno povzročili velike izgube delovnih mest. Osnovna ideja davka na robote je, da podjetja plačajo davek, ko človeškega delavca zamenjajo z robotom. Tak davek bi imel teoretično dva glavna namena.
Prvič, to bi podjetja odvrnilo od zamenjave delavcev z roboti, s čimer bi ohranili zaposlovanje ljudi. Drugič, če bi zamenjavo vseeno izvedli, bi davek na robote ustvaril prihodke za javno blagajno, ki bi pokrili izgubo prihodkov iz davkov in prispevkov na plače. Nekateri zagovorniki davka na robote tudi predlagajo, da bi se prihodek nato lahko uporabil za programe prekvalifikacije delavcev ali druge oblike podpore odseljenim delavcem.
Čeprav so argumenti v prid davku na robote morda dobronamerni, so davki na robote zgrešena ideja, ki bi imela negativne posledice za podjetja, njihove delavce in navsezadnje za gospodarstvo, je prepričan profesor dr. Robert Seamans z Newyorške univerze. Kot piše, trditev, da roboti prevzemajo delovna mesta, ni dobro utemeljena. Nedavne raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki uporabljajo robote, večjo rast zaposlovanja kot tista, ki jih ne uporabljajo. Zdi se, da so ta podjetja tudi bolj produktivna in potencialno koristijo potrošnikom, čeprav lahko dobiček, ki ga izkusi podjetje, ki posvoji robote, pride na račun podjetij, ki jih ne posvojijo.
Poleg tega se izkaže, da definiranje "robota" ni tako enostavno; glede na definicijo lahko davek na robote nekatere industrije prizadene bolj kot druge, ne glede na vpliv na človeško delo. Navsezadnje bi davek na robote povzročil počasnejše sprejemanje robotov, zlasti v panogah, kot je proizvodnja, kjer je morda lažje definirati "robota", to počasnejše sprejemanje pa bi verjetno povzročilo manjšo gospodarsko rast.
Namesto davkov na robote bi se morali oblikovalci politik, ki želijo pomagati delavcem, ki jih je avtomatizacija izpodrinila, osredotočiti na druge politike, kot je obravnava razlik v davkih na kapital in delo ter ublažitev trenj na trgu dela. To bi delavcem, podjetjem in gospodarstvu koristilo bolj kot davek na robote, je prepričan dr. Seamans.
Kot piše profesor dr. Xavier Oberson z Univerze v Ženevi, bo razvoj umetne inteligence in zlasti robotov zelo verjetno močno vplival na trg dela. Roboti ne nadomeščajo le delavcev v industriji, ampak tudi v storitvenem sektorju. Danes roboti postanejo odvetniki, zdravniki, bankirji, socialni delavci, medicinske sestre in celo zabavljači. Če bi množična delovna mesta za ljudi v prihodnosti izginila, bi lahko z davčnega vidika prišlo do dvojnega negativnega učinka. Po eni strani bi bili izgubljeni pomembni prihodki od davkov in socialne varnosti, po drugi strani pa bi se povečala potreba po dodatnih državnih prihodkih za podporo naraščajočega števila brezposelnih delavcev.
Dr. Oberson meni, da bi podelitev pravne osebnosti robotom lahko povzročila nastanek elektronske plačilne sposobnosti, ki bi morala biti priznana za davčne namene. Navsezadnje smo v preteklosti videli, da lahko države, kadar je to potrebno, uvedejo nove oblike pravne osebnosti. Posledično bi bilo treba robotom podeliti posebno davčno osebnost.
Vendar pa uvedba davka na robote odpira nekaj zapletenih vprašanj. Najprej bi bila potrebna jasna in dogovorjena definicija robotov. Poročilo EU že predlaga opredelitev, ki temelji na različnih značilnostih in se osredotoča predvsem na avtonomijo, samoučenje in prilagajanje. Po mnenju dr. Obersona bi morala biti definicija "formalno nevtralna" (vključevala bi robote, bote in podobne vrste pametnih strojev z umetno inteligenco) in se osredotočati na avtonomijo robotov. Bistveno je, da bi se osredotočili na vpliv, ki ga imajo roboti na delo, ki ga opravljajo ljudje. To opredelitev je treba utemeljiti z ekonomskega, tehnološkega in ustavnega vidika.
Poleg tega bi bilo potrebno preučiti različne načine obdavčitve robotov. Kot navaja dr. Oberson, bi ena od možnih rešitev lahko bila zaračunavanje davka na dohodek od "pripisane hipotetične plače, ki bi jo morali roboti prejeti od enakovrednega dela, ki ga opravijo ljudje". Po tem precej preprostem konceptu bi pripisani dohodek ustrezal ekonomski prednosti, pridobljeni z uporabo robotov pred človeško delovno silo.
Alternativni in enostavnejši sistem bi bil uvedba pavšalnega zneska, ki predstavlja približno zmožnost plačila davka. Sprva bi bila ta plačilna sposobnost pripisana delodajalcu ali lastniku robotov, toda z razvojem tehnologije bi bila lahko priznana plačilna sposobnost robota. Posledično bi tudi pripisani dohodek postal predmet dajatev za socialno varnost.
Druga možnost je uporaba davka na dodano vrednost za dejavnosti robotov. Na prvi pogled bi morala prevladati nevtralnost. To bi pomenilo uporabo DDV za dejavnosti robotov na podoben način kot za primerljive človeške dejavnosti. Kasneje pa bi verjetno morali uvesti posebno pravilo, saj bi se lahko narava delovanja robotov tako razvila, da bi jih bilo vse težje primerjati s človeškimi. Možna je tudi uvedba DDV na same robote, čeprav uvedba (objektivnega) davka na robote, podobno kot za avtomobile, čolne ali letala, ne bi ustrezala sodobnemu pogledu na današnje robote, ki nadomeščajo delo.
Drugi nedavni predlogi se osredotočajo tudi na oblikovanje davčno nevtralnega sistema med roboti in človeškimi delavci. Posledično so nekateri učenjaki zagovarjali "davek na avtomatizacijo", na primer na podlagi razmerja med prihodki podjetja (skupna prodaja) in številom zaposlenih. Večje kot je razmerje med roboti in prodajo, višji je davek.
Vse te obljube pa so vezane na proračunska sredstva, ki jih ni, oziroma se bodo zagotavljale z novim zadolževanjem ali višanjem davkov. Namreč: »Že na podlagi trenutno predvidenega primanjkljaja lahko ugotovimo, da bi ta bil za sektor država s petimi odstotki BDP med najvišjimi v EU,« ob tem opozarja nadzornik javnih financ, predsednik Fiskalnega sveta, dr. Davorin Kračun.
Iz proračuna pa se pokriva tudi luknja v pokojninski blagajni, ki je sicer zaradi visoke zaposlenosti nekoliko manjša od običajne, a je za 2023 kljub temu predvideno proračunsko nakazilo ZPIZu v višini 830 milijonov evrov. Vlada naj bi glede širitev virov financiranja pokojnin med drugim razmišljala tudi o davku na robote, prihajajo informacije z Mesečevega Ministrstva za delo.
Za kaj sploh gre, kakšni bi lahko bili učinki ter ali je to sploh smotrno?
Vlada tudi danes sporoča, da je našla nove možnosti in načine za dodatne obdavčitve. Ko bo zmanjkalo pri ljudeh in gospodarstvu, bodo na vrsti še roboti. #plesemo https://t.co/2u5kVuHxQy pic.twitter.com/Mz4hCts6tm
— Matej Tonin (@MatejTonin) January 12, 2023
Mnogi vidijo davek na robote kot vstopnico v utopično prihodnost, v kateri bodo učinkoviti roboti ustvarili toliko obdavčljivega dobička, da bodo ljudje lahko živeli v prostem času, ki ga financira država. Poleg denarnih koristi se davek na robote obravnava kot način za nadzor selitve človeških delavcev, tako da se delovna sila prilagaja s hitrostjo, ki omogoča razvoj alternativnih delovnih virov.
Davek kot sredstvo vplivanja
Zanimanje za davek na robote temelji na prepričanju, da bodo roboti in avtomatizacija na splošno povzročili velike izgube delovnih mest. Osnovna ideja davka na robote je, da podjetja plačajo davek, ko človeškega delavca zamenjajo z robotom. Tak davek bi imel teoretično dva glavna namena.
Prvič, to bi podjetja odvrnilo od zamenjave delavcev z roboti, s čimer bi ohranili zaposlovanje ljudi. Drugič, če bi zamenjavo vseeno izvedli, bi davek na robote ustvaril prihodke za javno blagajno, ki bi pokrili izgubo prihodkov iz davkov in prispevkov na plače. Nekateri zagovorniki davka na robote tudi predlagajo, da bi se prihodek nato lahko uporabil za programe prekvalifikacije delavcev ali druge oblike podpore odseljenim delavcem.
Nas roboti nadomeščajo ali dopolnjujejo?
Čeprav so argumenti v prid davku na robote morda dobronamerni, so davki na robote zgrešena ideja, ki bi imela negativne posledice za podjetja, njihove delavce in navsezadnje za gospodarstvo, je prepričan profesor dr. Robert Seamans z Newyorške univerze. Kot piše, trditev, da roboti prevzemajo delovna mesta, ni dobro utemeljena. Nedavne raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki uporabljajo robote, večjo rast zaposlovanja kot tista, ki jih ne uporabljajo. Zdi se, da so ta podjetja tudi bolj produktivna in potencialno koristijo potrošnikom, čeprav lahko dobiček, ki ga izkusi podjetje, ki posvoji robote, pride na račun podjetij, ki jih ne posvojijo.
Poleg tega se izkaže, da definiranje "robota" ni tako enostavno; glede na definicijo lahko davek na robote nekatere industrije prizadene bolj kot druge, ne glede na vpliv na človeško delo. Navsezadnje bi davek na robote povzročil počasnejše sprejemanje robotov, zlasti v panogah, kot je proizvodnja, kjer je morda lažje definirati "robota", to počasnejše sprejemanje pa bi verjetno povzročilo manjšo gospodarsko rast.
Namesto davkov na robote bi se morali oblikovalci politik, ki želijo pomagati delavcem, ki jih je avtomatizacija izpodrinila, osredotočiti na druge politike, kot je obravnava razlik v davkih na kapital in delo ter ublažitev trenj na trgu dela. To bi delavcem, podjetjem in gospodarstvu koristilo bolj kot davek na robote, je prepričan dr. Seamans.
Roboti in težave z davki
Kot piše profesor dr. Xavier Oberson z Univerze v Ženevi, bo razvoj umetne inteligence in zlasti robotov zelo verjetno močno vplival na trg dela. Roboti ne nadomeščajo le delavcev v industriji, ampak tudi v storitvenem sektorju. Danes roboti postanejo odvetniki, zdravniki, bankirji, socialni delavci, medicinske sestre in celo zabavljači. Če bi množična delovna mesta za ljudi v prihodnosti izginila, bi lahko z davčnega vidika prišlo do dvojnega negativnega učinka. Po eni strani bi bili izgubljeni pomembni prihodki od davkov in socialne varnosti, po drugi strani pa bi se povečala potreba po dodatnih državnih prihodkih za podporo naraščajočega števila brezposelnih delavcev.
Dr. Oberson meni, da bi podelitev pravne osebnosti robotom lahko povzročila nastanek elektronske plačilne sposobnosti, ki bi morala biti priznana za davčne namene. Navsezadnje smo v preteklosti videli, da lahko države, kadar je to potrebno, uvedejo nove oblike pravne osebnosti. Posledično bi bilo treba robotom podeliti posebno davčno osebnost.
Vendar pa uvedba davka na robote odpira nekaj zapletenih vprašanj. Najprej bi bila potrebna jasna in dogovorjena definicija robotov. Poročilo EU že predlaga opredelitev, ki temelji na različnih značilnostih in se osredotoča predvsem na avtonomijo, samoučenje in prilagajanje. Po mnenju dr. Obersona bi morala biti definicija "formalno nevtralna" (vključevala bi robote, bote in podobne vrste pametnih strojev z umetno inteligenco) in se osredotočati na avtonomijo robotov. Bistveno je, da bi se osredotočili na vpliv, ki ga imajo roboti na delo, ki ga opravljajo ljudje. To opredelitev je treba utemeljiti z ekonomskega, tehnološkega in ustavnega vidika.
Kako obdavčiti robote?
Poleg tega bi bilo potrebno preučiti različne načine obdavčitve robotov. Kot navaja dr. Oberson, bi ena od možnih rešitev lahko bila zaračunavanje davka na dohodek od "pripisane hipotetične plače, ki bi jo morali roboti prejeti od enakovrednega dela, ki ga opravijo ljudje". Po tem precej preprostem konceptu bi pripisani dohodek ustrezal ekonomski prednosti, pridobljeni z uporabo robotov pred človeško delovno silo.
Alternativni in enostavnejši sistem bi bil uvedba pavšalnega zneska, ki predstavlja približno zmožnost plačila davka. Sprva bi bila ta plačilna sposobnost pripisana delodajalcu ali lastniku robotov, toda z razvojem tehnologije bi bila lahko priznana plačilna sposobnost robota. Posledično bi tudi pripisani dohodek postal predmet dajatev za socialno varnost.
Druga možnost je uporaba davka na dodano vrednost za dejavnosti robotov. Na prvi pogled bi morala prevladati nevtralnost. To bi pomenilo uporabo DDV za dejavnosti robotov na podoben način kot za primerljive človeške dejavnosti. Kasneje pa bi verjetno morali uvesti posebno pravilo, saj bi se lahko narava delovanja robotov tako razvila, da bi jih bilo vse težje primerjati s človeškimi. Možna je tudi uvedba DDV na same robote, čeprav uvedba (objektivnega) davka na robote, podobno kot za avtomobile, čolne ali letala, ne bi ustrezala sodobnemu pogledu na današnje robote, ki nadomeščajo delo.
Drugi nedavni predlogi se osredotočajo tudi na oblikovanje davčno nevtralnega sistema med roboti in človeškimi delavci. Posledično so nekateri učenjaki zagovarjali "davek na avtomatizacijo", na primer na podlagi razmerja med prihodki podjetja (skupna prodaja) in številom zaposlenih. Večje kot je razmerje med roboti in prodajo, višji je davek.
Zadnje objave
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Zakaj ne moremo primerjati projektov TEŠ6 in JEK2?
13. 9. 2024 ob 12:30
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
18 komentarjev
Minovak
Računati je treba, da se vrača rokodelstvo, skratka kamena doba. Yaskava bo kmalu popokala svoje kufre in odšla tja, kjer so normalni ljudje, Slovencem pa bodo ostale parole in laži o "lepši" prihodnosti. To smo že videli in starejši doživeli...tega ne priporočam več.
Andrej Muren
Čudno, da kdo ne predlaga še davka na elektromotorje, saj ti tudi nadomeščajo neposredno človeško fizično delo. Ali ne plačujejo davkov že podjetja? Zakaj dodatne obdavčitve? Treba pa bi bilo uvesti "komunističen" davek, ki bi ga morali plačevati vsi pripadniki levih strank in to najmanj v višini 50% vseh svojih dohodkov. Tudi bivši komunisti ne bi smeli biti oproščeni tega davka.
Kraševka
Dober predlog.
AlojzZ
Davek na robote??? Ta Golob pa prekaša še mojo domišljijo. 🤪
Kraševka
Predlagam, da bi GOLOBOVA - VLADA imela toliko denarja za PLAČE, kot ga je imela Janševa vlada. Zakaj bi Golobovim bilo dovoljeno PREKOMERNO TROŠENJE?
Če je sedanja vlada namestila VEČ ministrov in VEČ sekretarjev, naj bo kvota plače ENAKA, kot je bila lansko leto.
To večanje vlade pokažejo, da to, kar so prej naredili z desetimi ljudmi, jih sedaj isto dela 20% VEČ ljudi. Torej, naj imajo sedanji MANJŠO PLAČO.
Le tako bi se MANJ ZADOLŽEVALI.
So pa v sedanji vladi POVEČALI število MINISTROV in SEKRETARJEV. Tudi zato bo potrebno večje zadolževanje.
Potrebni so REZI v DRŽAVNI UPRAVI in ne kar "metanje denarja skozi okno"!
Potem pa kar brezglavo zadolževanje....
Fiskalni Svet pravi: "STOP"! Golob pa kar "leti".
Peter Klepec
Trojka se vedno obstaja!
romanos1
če bi uvedli davek na laž in zavajanje,takrat,bi bili šele bogati.
Kraševka
Dober predlog. Pod staro Avstrijo, je bila laž KAZNIVA. Levičarski sodniki pa to dopuščajo. Za izhod v sili, bi bilo res najbolje uvesti DAVEK - na LAŽ.
Ljubljana
Nehajte se.cudit, norci lahko naredijo vse.
Posebej v Slo, kjer bolj si nor, nesposoben in pokvarjen , vec podpore imas.
Ker je tud vecina folja taka.
Tisti ki niso taki so pa naivni ali brez znanja !!
In ce imas podporo US in vse navzdol, pa vse MSM in milico, pa ulico in univerzo, kdo ti kaj more?
Je pa tako, da.so morda vsi ti protesti za place navadna PREDSTAVA ZA FOLK!
Ob taki infl.itak.morajo place gor.
In CE VLADA TO NAREDI KOT DA USTREZE PROTESTOM, BODO VSI.NAVDUSENI...
mihec
Kaj pa davek na neumne ministre in kozice? Ta bi bil najbolj potreben.
Tako bi oče in stari oče iz železnikov imel pravico da vzame kredit, da plačuje davek na neumnega sina in vnuka. Le kaj sta oče in stari oče zagrešila, da je vnuk tako trapast???? Nekaj mora biti narobe!!!
Z današnjo razpravo o policiji za živali je tretja generacija likvidatorjev in morilcev dokazala, da se jim je popolnoma zmešalo.
Mi ki smo plačevali zdravstveno zavarovanje po nalogu ŠTRUKLJA, član ZZRS, nimamo pravice med 130.000 da imamo zdravnika. Ta baraba pokvarjenec (Štrukelj namreč!!!) je znižal normative. Včasih je bilo 2.500 zavarovancev na enega zdravnika, pa so rekli, da moramo biti po partijski dolžnosti vsi zdravi. Sedaj pa iste barabe, da se razumemo zakrneli partijci, znižajo število na 1500 in nas 130.000 tisoč zavarovancev pošljejo k vragu, pardon kar v Kočevski rok.
Psi, mačke ščeneta so več vredno kot ljudje, v deželi sramote SVOBODE, zato je DNK tretje generacije potomcev popoln degenerat, izrodek duha in človeka.
In za nameček moram plačevati RTV, da uboga Horvatova eno uro porabi za intervju z zmešanim Kebrom, da se javno zagovarja in trobi neumnosti.
Čas je za ukinitev neumnosti!!!!!
stanko
Kaj pa davek na pse, mačke, dihurje, kače.........
Kraševka
Ta devek, pa bi NUJNO morali uvesti. Koliko cest, stez in travnikov pokakcajo psi in mačke. Njihovi lastniki pa čiščenje pustijo drugim.
stanko
Pa ne samo koliko pokakcajo, tudi koliko mesa popapcajo, pa se nobeden ne vpraša, kolikšen oglični odtis s tem povzročijo!!!
slovenc sm
Tukaj bo pa velika dilema. V praksi namreč deluje le malo pravih robotov. Običajno gre za industrijske naprave, ki delujejo z višjo stopnjo avtomatizacije in prevzemajo nekatera dela (npr. bolj težka fizična ali pa ko je težja dostopnost terena, ...). Za upravljanje pa potrebujejo še vedno ljudi. Posledica je večja produktivnost, višja kakovost, manj napak, bolj zdravo delavno okolje, ... In tukaj bo težko opredeliti davek. V prihodnosti bo vsekakor vedno več strojev opravilo več dela in zato bomo ljudje bolj upravljali le teh ali pa skrbeli za organizacijo, razvoj, ...
Denar za pokojnine bo treba najti v ločenem proračunu. Breme pa bo morala država prevaliti tudi nase. Namreč z optimizacijo postopkov in uvajanjem računalniških sistemov ter drugih na pol robotov bo povečala produktivnost in zmanjšala stroške. Razlika gre lahko za penzije. Bolj bo država uspešna pri tem, več denarja bo ostalo in višje bodo lahko pokojnine. Tukaj pa bodo ključno vlogo morali odigrati sposobni politiki. Tako, da bo g. Mesec moral začeti delati najprej pri svoji učinkovitosti ter njegovega ministrstva ter uradov. Tako bo dal zgled drugim, pa še postaviti bi moral cilje za povečanje učinkovitosti. Kdor jih ne dosega, vplača več v pokoninsko blagajno in dobi nižjo plačo.
Peter Klepec
Konec koncev je tudi avtomat za kuhanje kave robot. Pa garazna vrata z motorjem in senzorjem tudi.
AlojzZ
"bo g. Mesec moral začeti delati" Upamo na čudeže, kajne?
rasputin
Kaj pa davek na računalnike, pa pametne telefone, avtomobile, pralne in pomivalne stroje, hladilnike, toplotne črpalke, klima naprave, sončne elektrarne, sesalce za prah in sploh vse stroje in naprave, ki pomagajo ljudem?? V skrajni sili bi kazalo razmisliti tudi o davku na metle, lopate, krampe in podobne zadeve.
Gholobov gholobnjak je kot jama brez dna in bo kmalu zahteval še več in še več. Kdor se bo upiral davkom, bo fašist, saj bo denar od višjih davkov šel za ranljive skupine in za socialo, razen, kar ga ne bo pobrala globoka država s priskledniki.
Primite se za denarnice ...
Kraševka
Za Fašiste, enako za Leve-Fašiste, je značilno večanje davkov. Musolini je med obema vojnama uvedel davek za NEPOROČENE nad 25 letom starosti. Utemeljil je ta davek s tem, da neporočeni skrbijo samo za sebe, z razliko od tistih, ki vzdržujejo otroke, ki so zagotovilo, da bodo v bodoče ti otroci skrbeli za vse ljudi v državi - s svojim delom. Tako bi Luka Mesec, Jenul, Nika... in njim podobni, morali plačati mnogo več davka, ker skrbijo le za svojo "r.." .
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.