Znani Slovenci, ki so nas zapustili v zadnjem letu

Ob prazniku vseh svetih in vernih rajnih dan kasneje imamo navado in priložnost, da se spomnimo velikih mož in žena, ki so nas v zadnjem letu zapustili, počastimo njihov spomin in dokažemo, da »narod naš spomine hrani« in ne pozablja zaslug svojih veljakov. Tudi letos se je s slovenske zemlje poslovilo nemalo takih: od velikega skladatelja in duhovnika Avgusta Ipavca do legendarnega projektanta planiške letalnice Janeza Goriška. Kateri so še med njimi in kaj so počeli?

12. julija je od nas odšel pisatelj Marjan Tomšič, Mariborčan, ki je večino svojega življenja preživel v Istri in iz zgodb, kulture in zgodovine te dežele črpal snov za bogat opus tako proznih kot dramskih in pesniških del. Posebej se je posvečal likom močnih, pogumnih in trpečih žensk, ki jih je videl denimo v aleksandrinkah, Slovenkah, ki so med obema vojnama po zaslužek kot dojilje odhajale v Egipt. »Tankočutno in doživeto pisanje, ob katerem se tudi moškemu lahko orosijo oči, je za večno obudilo like pogumnih Primork, ki so preživljale svoje družine s prehojenimi kilometri in kilometri prahu dolgih istrskih cest in kolovozov ter s preplutim grenkim morjem do Egipta,« je ob tem zapisal Tino Mamić in dodal, da je bil Tomšič s svojim pisanjem tudi kulturni disident, ki marsikateremu oblastniku ni bil po volji.

Še en velik »ljubitelj besede«, ki je v večnost odšel letošnjega aprila, je salezijanski duhovnik Jože Zadravec. Poleg teologije je diplomiral še iz primerjalne književnosti in slovenščine ter slednjo dolga leta poučeval na Srednji verski šoli, kasnejši Gimnaziji Želimlje. »Bil je velik poznavalec svetovne in domače literature. Za vsakega pesnika in pisatelja je imel pripravljeno skripto, iz katere smo si lahko prepisovali pomembna sporočila. Bil je zelo strog profesor. Od nas je zahteval, da smo prebrali celoten Cankarjev opus, pesnike moderne, številne slovenske dramatike in zelo veliko svetovnih nobelovcev. Lahko rečem, da sem danes kolikor toliko pismen prav zaradi g. Zadravca,« je za Ognjišče povedal murskosoboški škof Peter Štumpf, njegov nekdanji dijak. 

Poleg poučevanja je Zadravec deloval tudi kot novinar in urednik pri tedniku Družina, za katerega je prispeval čez 250 intervjujev in 6.000 reportaž. Kot duhovnik je deloval na Rakovniku, kjer je prirejal tudi t. i. Grajske večere z različnimi sogovorniki in duhovnim programom. V tedniku Domovina se mu je z zapisom v njegov spomin poklonil Klemen Ban.

Zadravec pa ni edini legendarni duhovnik in šolnik, ki se je poslovil v zadnjem letu. Avgusta smo pokopali prelata Franca Kralja, »eno zadnjih velikih legend srednješolskih ustanov v Vipavi«, kot ga je poimenoval ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Profesor Kralj, duhovnik, zgodovinar, predstojnik in arhivar je v vipavskem Malem semenišču vzgajal in navduševal številne dijake in kolege profesorje, hkrati pa je bil tudi izjemno plodovit pisec in raziskovalec, še posebej se je ukvarjal z zgodovino koprske škofije. 

»Pedagogi bi si lahko za zgled vzeli njegovo milino, ki se je znala spremeniti tudi v jasno in trdo besedo, kadar je bilo to potrebno. Vsakemu duhovniku je lahko – skupaj z mnogimi pastirji, ki so v našem narodu delovali skozi prejšnje stoletje – zgled vdanega, tihega in zanesljivega služenja tistim, ki smo jim kot duhovniki poslani,« je in memoriam eius zapisal dr. Gabriel Kavčič.

Močno je v zadnjem času odmevala zgodnja smrt slavnega radijskega voditelja in satirika Saša Hribarja. Karierni vzpon se je zanj začel na sredini osemdesetih let, ko je v nočnem programu Radia Slovenija začel oponašati izmišljenega sogovornika bioenergetika, prvo oddajo legendarnega Radia Ga Ga pa je posnel leta 1990. Poleg tega je vodil več komičnih oddaj na TV Slovenija, za svoje delo pa poleg priljubljenosti med poslušalci in sodelavci prejel številne nagrade, leta 2006 tudi Ježkovo. Posebej blizu je bil tudi novinarju Nejcu Krevsu: »Sašo presega ideološke in politične boje. Poznam ga kot človeka, ki je imel veliko spoštovanje do vseh pomembnih svetovnih in političnih nazorov, filozofij in religij. Zame bo vedno Aleksander (Veliki),« je povedal v našem intervjuju.

Letos je umrl tudi Janez Gorišek, eden izmed dveh »bratov Gorišek«, po katerih nosi ime planiška letalnica, ki sta jo brata konstruirala. Zasnovala sta tudi olimpijski skakalni center za olimpijske igre v Sarajevu, skakalec pa je bil tudi Gorišek sam – dvakrat je celo zmagal na svetovnem študentskem prvenstvu v smučarskih skokih. Leta 2016 je prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

Stanko Klinar, priljubljeni dolgoletni profesor anglistike na Filozofski fakulteti, jezikoslovec in prevajalec, ki se je poslovil aprila, je bil še posebej poznan med ljubitelji planin. Kot nekdanji alpinist in gorski vodnik je z gorništvom povezoval tudi svoje strokovno delo, sodeloval je pri pripravi Planinskega terminološkega slovarja, pisal spremne besede k planinskim monografijam, pripravljal planinske vodnike ...

Čeprav je družba duhovnikov, ki se jih spominjamo, že skoraj nesorazmerno široka, prav tako ne moremo pozabiti na Avgusta Ipavca, znanega predvsem po svojem skladateljskem delu in prepletanju teologije z glasbo. Rojen v Gorici se je kasneje preselil na Dunaj, kjer je študiral glasbo, tudi v svojih župnijah pa se je posvečal petju in glasbi, organiziral koncerte in proslave. Med njegovimi deli so najznamenitejša vokalno-instrumentalna, denimo Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor ali pa njegovo zadnje oratorijsko delo, simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki je posvečena spominu na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Oddaji z Avgustom Ipavcem lahko prisluhnete v arhivu RTVS.

V 92. letu starosti je umrl »eden mednarodno najvplivnejših Slovencev zadnjih desetletij«, kot so ga opisali v Družini, fizik in Nasin raziskovalec dr. Dušan Petrač. Kot mednarodno priznani strokovnjak na področju vesoljske tehnike je bil razpet med ZDA in Slovenijo. Sodeloval je z najelitnejšimi svetovnimi univerzami in prejel ugledne nagrade, tudi medaljo Nase, kjer je pomagal predvsem pri razvijanju in gradnji prvega infrardečega astronomskega satelita.

V nedeljo je v 96. letu umrl dr. Karl Bonutti, nekdanji profesor ekonomije na ameriški državni univerzi, diplomat in vzgojitelj španskega kralja. V Bukovici na Goriškem rojeni oče šestih otrok Karl Bonutti (1928–2023) je bil član Katoliške akcije v Gorici v času druge svetovne vojne in so mu zato komunisti stregli po življenju. Po vojni se je zato odločil za begunstvo. Čeprav je ušel smrti, je večkrat poudaril: »Komunizem in partizanstvo sta dve različni stvari, ki nista vedno nujno povezani.«

Svojo akademsko kariero si je ustvaril v Združenih državah Amerike, lani pa je prejel državno odlikovanje red za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v ZDA.  (več)