Umrl je zadnji beneškoslovenski duhovnik

Za posledicami neozdravljive bolezni je v torek, 6. maja, v videmski bolnišnici umrl zadnji beneškoslovenski duhovnik. Čedermac, župnik župnij Tarčmun, Sovodnje, Gorenji Barnas in Matajur Božo (Natalino) Zuanella je bil star 83 let, pokopali ga bodo v Matajurju. 

Božo (Natalino) Zuanella se je rodil na božični dan, 25. decembra 1941 v Bijačah, v občini Podbonesec, kamor se je njegova družina za nekaj let preselila iz Matajurja. V semenišče v Videm je šel, ko je bil star enajst let, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1965, in sicer v videmski stolnici. Novo mašo je imel v Matajurju. Kasneje je bil kaplan v Gallerianu v Furlaniji, leta 1971 pa je postal župnik na Tarčmunu in v naslednjih letih še v Sovodnjah in Gorenjem Barnasu ter v Matajurju. Bil je duhovnik skoraj 60 let.

Božo Zuanella ni bil le duhovnik, bil je tudi raziskovalec, publicist in planinec. Ko se je vrnil v rojstne kraje, je poglobil znanje slovenskega jezika. Pričel je raziskovati in pisati o imenoslovju ljudi ter krajev v Benečiji, sodeloval je z beneškimi (slovenskimi) društvi in časopisi, svoje raziskave je objavljal v verskem listu Dom, pisal je tudi za  Novi Matajur. Po Beneški Sloveniji je zbiral gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil prav tako kot zavedni Slovenci v Benečiji žrtev ustrahovalne nacionalistične politike in podvržen strahotnim pritiskom, piše Primorski dnevnik. Napisal je knjigo Mračna leta Benečije: Dejavnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji (Gli anni bui della Slavia: attività delle organizzazioni segrete nel Friuli orientale), ki govori o povojni raznarodovalni, nacistični politiki v Nadiških dolinah. Knjiga je najprej izhajala v nadaljevanjih v Domu, nato pa je izšla še v knjižni obliki – leta 1996 v italijanščini, dve leti kasneje še v slovenščini. Knjigo je napisal na podlagi dokumentacije o formaciji Osoppo, ki jo je v semenišču hranil msgr. Aldo Moretti. Knjiga mu je povzročila mnogo nevšečnosti in grenkobe, zaradi nje se je leta 2002 skupaj z msgr. Marinom Qualizzo znašel tudi na sodišču, proces se je vlekel več let. Kazensko ovadbo zaradi obrekovanja so proti duhovnikoma vložili svojci nekaterih že pokojnih voditeljev nekdanje t. i. tajne organizacije O, ki je bila predhodnica znamenite organizacije Gladio v Benečiji. Zuanella je v pogovoru za Ognjišče povedal, da je sodnik na koncu ocenil, da se zgodovina ne piše na sodiščih, pač pa na univerzah in na podlagi dokumentov – duhovnika sta bila oproščena. 

Leta 2021 sta mu ob dnevu slovenske kulture krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za pomembno ter dragoceno vlogo enega od utemeljiteljev in spodbujevalcev narodnega ozaveščanja in preporoda Beneških Slovencev, saj je kot izvedenec na področju imenoslovja in krajevne zgodovine bistveno prispeval k poznavanju Benečije. Kot piše Dom, se je v zadnjih letih g. Zuanella še posebej veselil dvojezičnega katekizma v Špietru, ki ga je imel pod svojim okriljem. Tako je prišlo do štirih prvih svetih obhajil po slovensko. Prvič jeseni leta 2020 na Tarčmunu, nato trikrat v Špietru. 1. junija lani je dogodek označil kot »lep in vesel dan za otroke, družine in celo beneško skupnost«.

»Ljubezen do jezika sta mi dala starša, ki sta me učila slovenskega narečja in to v hudih časih, ko je bila gonja proti slovenskemu jeziku,« je leta 2022 v pogovoru za Ognjišče povedal in poudaril, da je imel veliko srečo. »Ko smo prišli pod Italijo, se je začela gonja proti slovenskemu jeziku, proti duhovnikom in tistim ljudem, ki so se borili za naše pravice,« se je še spominjal in pojasnil, da je prišla meja, za to mejo pa je bila komunistična Jugoslavija. Komunizem so povezali s slovensko kulturo in s slovenskim jezikom. Tisti, ki se je boril za slovenščino, je avtomatično postal komunist. »Med temi komunisti so bili tudi duhovniki,« se je duhovnik Zuanella spominjal, da so imeli veliko težav. V povezavi z njegovim imenom se je večkrat omenilo, da je zadnji čedermac. »Čedermac, to je pojem, ki pomeni vse beneške duhovnike, ki so se borili za svoje pravice,« je duhovnik obžaloval, da niso bili vsi čedermaci.