Ugledni Slovenci pozivajo politike in medije k umiritvi strasti ter reševanju izzivov Slovenije

Uredništvo
Vir foto: Pixabay, Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina vidnih posameznikov iz družbeno-političnega življenja poziva politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju izzivov.

Poudarjajo, da smo že več mesecev priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi posledicami.

Prepričani so, da v tem trenutku Slovenija najbolj potrebuje operativno in odgovorno vlado, opozicijo, ki je kritična, a konstruktivna, in medije, ki so profesionalni in pluralni.

Poziv je podpisalo 38 podpisnikov, med njimi tudi gospodarstveniki mag. Mark Boris Andrijanič, dr. Mark Pleško in Andrej Mertelj, ekonomist dr. Janez Šušteršič, profesorji dr. Žiga Turk, dr. Igor Masten, dr. Matej Avbelj dr. Miro Haček, dr. Anže Burger, nekdanja evropska poslanka dr. Romana Jordan, nevrokirurg dr. Simon Podnar, kardiolog dr. Marko Noč in številni drugi. Celotno pismo z vsemi podpisanimi je objavil Siol.

»Za nami je eno najbolj zahtevnih in tragičnih let v novejši slovenski zgodovini. Pandemija Covida-19 je pri nas terjala že več kot 3.500 življenj. Začetek množičnega cepljenja prinaša upanje, da bomo lahko še letos zaživeli svobodno in brez strahu pred koronavirusom. A kljub tej luči na koncu tunela je pred nami še mnogo težkih mesecev odrekanj in naporov,« so v začetku zapisali podpisniki poziva k družbenemu premirju in sodelovanju.

"Žal smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopajo proti pandemiji enotno. Zaskrbljujoče je podpihovanje nezaupanja v varnost cepiv zoper Covid-19 in spodkopavanje ukrepov za zajezitev pandemije, ki so v takšni ali podobni obliki v veljavi domala po vsej Evropi. Na področju boja proti pandemiji so bile storjene tudi napake, a bo za podrobno analizo in iskanje odgovornosti dovolj časa, ko bo nevarnost mimo. Politika, še posebej vladajoča, bo zanje odgovarjala volivcem. Za morebitno korupcijo in vojno dobičkarstvo bodo vpleteni odgovarjali na sodiščih. Svoje odgovornosti pa se morajo zavedati tudi tisti, ki iz ozadja ali ospredja vzpodbujajo neodgovoren odnos do ukrepov in cepljenja, kar vodi v dodatno trpljenje ljudi in še večjo preobremenjenost zdravstvenega sistema."

Prepričani so, da ni dvoma, da je v demokraciji kritika oblasti legitimna in celo nujna. Prav tako je boj za oblast nekaj povsem normalnega, če se odvija znotraj ustavnih okvirov. A še bolj legitimno, normalno in celo nujno je, da v današnjih izrednih razmerah vsi skupaj na prvo mesto postavimo sodelovanje v dobro državljank in državljanov.

Pred nami so odločilni meseci in leta za prihodnost Slovenije


Opozorili so, da so pred nami odločilni meseci in leta za prihodnost naše države. Pred Slovenijo so namreč štirje veliki projekti: dokončanje boja zoper pandemijo, gospodarsko okrevanje, predsedovanje Svetu EU in prenova volilnega sistema. "To so veliki in zgodovinski cilji, ki terjajo politično in družbeno zrelost in odgovornost," so zapisali in opozorili, da je zato skrajni čas, da se vsi na čelu s političnimi, medijskimi in mnenjskimi voditelji zresnimo in osredotočimo na skupno reševanje velikih izzivov, ki so pred nami.

Konkretno od predsednika vlade in ostalih predstavnikov koalicije pričakujejo, da bodo pri upravljanju države upoštevali širše družbene potrebe in ne samo interesov svojih volivcev. »Od predsednika vlade in ostalih predstavnikov koalicije pričakujemo, da bodo pri upravljanju države upoštevali širše družbene potrebe in ne samo interese svojih volivcev. Vladajoča politika mora narediti več, da k sodelovanju pritegne drugo stran, opozicija,« so zapisali in dodali, da mora opozicija po njihovem mnenju v prihodnje ponudbe za sodelovanje presojati dobronamerno in državotvorno.

Predčasne volitve ne morejo biti rešitev


Od političnih predstavnikov prav tako pričakujejo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. »Od političnih predstavnikov pričakujemo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva. Tudi socialna omrežja ne bi smela služiti kot sredstvo političnega komuniciranja, s katerim se spodbujajo konflikti, žali ljudi in poglablja razdor v družbi. Slovenija si na najbolj odgovornih mestih zasluži državnike, ki bodo državo vodili s svojim zgledom. Vsi, ki soustvarjajo slovenski javni prostor, pa naj pri svojem delu in javnih izjavah spoštujejo načela zmernosti, resnicoljubnosti in strpnosti.«

Slovenija namreč bolj kot kdajkoli potrebuje operativno in odgovorno vlado, opozicijo, ki je kritična, a konstruktivna, in medije, ki so profesionalni in pluralni. »Nova politična kriza ali pa odhod na že četrte zaporedne predčasne volitve zato v teh razmerah ni in ne more biti rešitev. Prepričani smo, da je ta trenutek edina odgovorna rešitev v družbenem premirju in iskrenem prizadevanju vseh strani za sodelovanje na področju boja proti pandemiji, gospodarskega okrevanja in predsedovanja Svetu EU,« so še zapisali podpisniki pobude.

KOMENTAR: Uredništvo
Pozivi modrih slepim in gluhim so najbrž bob ob steno
Poziv politikom, medijem in mnenjskim voditeljem, da je skrajni čas, da se zresnimo in osredotočimo na skupno reševanje velikih izzivov, v danih okoliščinah ne bi mogel biti bolj na mestu. V Sloveniji že vse od nastopa Janševe vlade ne spremljamo zgolj vojne proti nevarni nalezljivi bolezni, temveč tudi spopad med, recimo jim "starimi silami", vajenimi oblasti, ter "novimi silami", ki jo prevzamejo zgolj tu in tam. In kadar jim uspe, kakor da je v državi zaradi tega vse narobe. Jasno, v takšni vojni malokdo ostane nedolžen. A takšni destruktivnosti, ki jo izvaja opozicije nevajena leva politika, Janševi niso segli do kolen niti v svojem najbolj ostrem opozicijskem početju, da ne omenjamo konteksta hude krize, v kateri smo, in ki zahteva drug, bolj sodelovalen nivo politike. Podobno vlogo nedoraslosti trenutku lahko te mesece spremljamo tudi pri osrednjih medijih. Lep primer je aktualno medijsko spodkopavanje zaupanja v hitro testiranje, za katerega se ve, da ne more biti tako zanesljivo kot stokrat dražje PCR testiranje, pa vseeno zaradi dostopnosti in hitrega rezultata iz družbenega kroženja izloči številne prenašalce okužb. Še drugi pa dogajanje okrog odpiranja in zapiranja šol, kjer staršem, ki ne zdržijo več doma s svojimi otroki, ne asistirajo s konstruktivnimi predlogi kako preživljati skupen družinski čas ter nasveti strokovnjakov za osebne odnose, temveč jih spodbujajo k uporu in protestih proti ukrepom, ki so v marsičem milejši kot v drugih evropskih državah. Pričakovati, da se bodo vsi ti odgovorni ljudje v politiki in medijih ob pozivu intelektualcev različnih strok in nazorov, da je vendar čas za drugačne pristope ter bolj konstruktiven družbeni angažma, zavedli svoje odgovornosti in ravnali drugače, je pretirano. Veseli bomo lahko, če bodo poziv sploh opazili in ga prenesli do širše javnosti. Kajti če bi razumeli kontekst širše situacije, svoje vloge v njej in dolgoročnih posledic, ki jih sproža njihovo ravnanje, bi, če niso ravno povsem pokvarjeni, že zdaj ravnali drugače. Nekaj je nedvomno takšnih, precej pa jih enostavno ni doraslih situaciji in vlogi, v katero so bili s svetovno pandemijo potisnjeni. Ob vseh navedenih izzivih, ki so jih v svojem mnogo zrelejšem pisanju podali podpisani intelektualci, nas po epidemiji tako čaka še eden - premisliti način družbene selekcije ter najti poti, da nas naslednja primerljiva ali hujša kriza v smislu intelektualnih in etično-moralnih sposobnosti akterjev na vodilnih mestih v različnih družbenih podsistemih, ne bo dobila tako nepripravljene.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023