Udarec za evropske kmete: Levica v Evropskem parlamentu uspela izglasovati sporno Uredbo o obnovi narave

Uredništvo
Protest kmetov pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu (foto: profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
V Evropski uniji je agenda o "trajnostni in zeleni prihodnosti" ponovno dobila bitko nad tistimi, ki za urejenost krajine ter seveda prehrano njenih prebivalcev s svojim delom skrbijo sedaj.

V sredo je bil v Evropskem parlamentu namreč potrjen predlog uredbe EU o obnovi narave. Za izhodišča za pogajanja s Svetom EU-ja je glasovalo 336 poslank in poslancev, proti jih je bilo 300, kar je za EP neobičajno tesen rezultat.

V domačih in tujih okoljevarstvenih organizacijah pozdravljajo potrditev predloga, v njem namreč vidijo zadnjo rešilno bilko za zeleni prehod. Na drugi strani pa predvsem poslanci Evropske ljudske stranke in kmetje opozarjajo na negativne posledice dodatnih zaščitnih ukrepov na kmetijstvo in prehransko varnost.

Besedilo predlagane uredbe so sicer pred tem zavrnili trije parlamentarni odbori, tudi matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na začetku današnjega glasovanja je bil tako na mizi predlog zavrnitve uredbe, kar bi pomenilo, da bi morala Evropska komisija predstaviti nov zakonodajni predlog.

Za omenjeni predlog so včeraj glasovali poslanci socialdemokratov (S&D), Zeleni in večji del liberalcev ter tudi nekaj poslancev in poslank EPP-ja. Nasprotovanje predlogom Evropske komisije so ves čas izrekali v Evropski ljudski stranki (EPP) ter v drugih desnih skupinah v parlamentu. Tako so glasovali tudi slovenski evroposlanci Ljudmila Novak, Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver, poslanci leve opcije, Matjaž Nemec, Milan Brglez, Irena Joveva in Klemen Grošelj, pa so predlog podprli.



Da je omenjeni predlog zares sporen, kaže poleg tesnega glasovanja tudi to, da so besedilo predlagane uredbe zavrnili trije parlamentarni odbori, tudi matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Zato so poslanci najprej glasovali o zavrnitvi predloga, a ta ni dobila zadostne podpore, je pa bila pri tem glasovanju še manjša razlika kot pri glasovanju o samem predlogu. Za zavrnitev je glasovalo 312 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 324. Proces sprejemanja zakonodaje se bo po včerajšnjem glasovanju v parlamentu lahko nadaljeval s pogajanji s Svetom EU.

Bogovič: Povečanje administrativnega bremena in igranje s prehransko varnostjo


Uredba o obnovi narave, ki je pomembna zaradi forsiranja zelenega prehoda in zaščite vse bolj ogrožene biotske raznovrstnosti v EU-ju, določa, da bi morale članice obnoviti vsaj 30 odstotkov območij v slabem stanju v svojih kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih ekosistemih do leta 2030, 60 odstotkov tega območja do leta 2040 in 90 odstotkov tega območja do leta 2050. Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU-ja, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.

V EPP-ju in pri drugih nasprotnikih, v parlamentu so svoje nestrinjanje utemeljevali z negativnimi posledicami dodatnih zaščitnih ukrepov na kmetijstvo in prehransko varnost. Temu so pritrjevala tudi kmetijska združenja. Kmetje so v torek pred poslopjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu organizirali tudi protest.

Poslanec Franc Bogovič je v svoji izjavi za javnost že pred dnevi izpostavil, da kljub dobrim namenom predlog ni izvedljiv v praksi in predstavlja tveganje tako za prehransko varnost v EU na eni kot za kohezivnost podeželskih skupnosti, ki bi nosile levji delež obnovitvenih ukrepov, na drugi strani. "V EU zakonodaji obstaja že 23 pravnih aktov, ki urejajo področje varovanja okolja in ohranjanja narave, kar že sedaj predstavlja izjemno administrativno breme tako za države kot za posameznike in podjetja – še en predlog zakonodaje več bo to birokratsko nočno moro še povečal, poleg tega ne prinaša nobene dodane vrednosti," je izpostavil Bogovič.

Dodal je, da bi na podlagi predloga te uredbe kmetje bili primorani izvzeti obdelovalno zemljo iz rabe, ponovno poplavljati obdelovalno zemljo, uporabljati izključno metode ekološkega kmetovanja in prenehati uporabljati sintetične pesticide za zaščito pred škodljivci in živalski gnoj za gnojenje svojih polj.

"Del tega, kaj bi uveljavitev takšnih omejitev pomenila v praksi, vidimo pri omejitvenih ukrepih za kmetovanje na Ljubljanskem barju, torej poseg v tradicionalno kmetijsko prakso, kar ima za dolgoročno posledico izgubo dohodka za kmeta in propad kmetij. Predlog tudi ne predvideva nobenih sredstev za izpad dohodka zaradi zmanjšanja kmetijske dejavnosti na območjih pod zaščito."

Po Bogovičevo gre za nesorazmeren poseg v konvencionalno kmetijsko pridelavo, saj menjava kmetijskih kultur z drugimi ali sprememba kmetijskih praks v še bolj »trajnostne« ni mogoča čez noč, poleg tega je to za marsikaterega kmeta ekonomsko nemogoče. Vse to pa v končni fazi prinese višje cene za potrošnika.

Bogovič kot zelo problematično vidi tudi to, da Evropska komisija še vedno ni pripravila presoje vplivov na prehransko varnost, kar vztrajno zahteva odbor AGRI. "Prehranska varnost je nekaj, s čimer se ne smemo igrati," je jasen Bogovič. 



Po mnenju mnogih je izjemno nevarna tudi določba, ki predvideva »restavracijo« 25.000 km rek v EU do leta 2030 oz. odstranjevanje rečnih pregrad, kar verjetno pomeni rušenje jezov, ki so namenjeni proizvodnji energije iz hidroelektrarn – in s tem zmanjševanje deleža hidroenergije kot obnovljivega vira energije, negativen vpliv na namakanje kmetijskih površin in poplavno varnost prebivalcev ob rekah. 

Zagovorniki prepričani, da je predlog pomemben za zaščito narave


Na drugi strani so zagovorniki zakonodaje med poslanci in poslankami pritrjevali okoljevarstvenikom in naravovarstvenikom, da so dodatni ukrepi za zaščito in obnovo narave ob vse večji grožnji podnebnih sprememb in človekovega delovanja nujni, saj kmetijstvo in prehransko oskrbo ob spreminjanju podnebja ogroža prav izguba biotske pestrosti. EPP-ju in drugim so očitali populizem in zlorabo narave za nabiranje predvolilnih točk pred evropskimi volitvami prihodnje leto.

"Trenutno se na evropskih tleh približno 50 odstotkov pridelkov, ki so odvisni od opraševalcev, sooča s pomanjkanjem opraševanja, izčrpanih je okoli 70 odstotkov tal, skoraj 30 odstotkov naše podtalnice pa je pod pritiskom. Poleg tega smo priča izgubi biotske raznovrstnosti. Odločitve različnih generacij so nas skozi desetletja in stoletja pripeljale do stanja, ki za planet enostavno ni vzdržno, zato je na nas – odločevalcih v prvi vrsti – velika odgovornost za hitro in učinkovito ukrepanje," je poudaril poslanec Matjaž Nemec.

Dodal je, da je politizacija pri naporih za ohranjanje planeta škodljiva. "Odločno sem zavrnil poskus politične skupine EPP, ki je želela zrušiti ključni evropski zakon o ohranitvi narave za zeleni prehod do leta 2050 in podprl končno poročilo. Toplo pozdravljam, da je danes prevladal razum in odgovornost, da nimamo časa za sprenevedanja. Današnji izid pa je fantastična popotnica za prihodnji mandat EP in bolj zeleno prihodnost," je dejal.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Umazana skrivnost zelene energije: njena lakota po afriških mineralnih virih
  • 28. 07. 2023
Na prvem podnebnem vrhu v Afriki se je razkrila hinavščina Zahoda glede podnebnih ukrepov
  • 12. 09. 2023
Evropska unija zanemarja vodno energijo in s tem povezano industrijo? Največja podjetja so prepričana v to.
  • 30. 10. 2023