Slovensko-nemška gospodarska zbornica opravi vsako leto raziskavo o gospodarskem stanju in naložbeni klimi v Sloveniji, ob tem pa za primerjavo še v petnajstih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Namen raziskave, v kateri je tokrat sodelovalo 32 nemških in tujih podjetij s sedežem v Sloveniji, je identificirati dejavnike, ki delajo državo privlačno za nemške vlagatelje, hkrati pa identificirati šibke točke.
Slovenija je v očeh tujih vlagateljev na splošno zelo privlačna poslovna lokacija, glavne šibke točke pa so predvsem toga delovna zakonodaja, pomanjkanje kvalificiranih delavcev in davčne obremenitve. Prav tako je prisotno nezadovoljstvo z državno upravo, s korupcijo ter z gospodarsko politiko države.
Poročilo o gospodarskem stanju Slovenije v letu 2022 uvodoma navaja, da ostajajo nemško-slovenski odnosi stabilni kljub zaostreni ekonomski in geopolitični situaciji. Trgovinska bilanca ostaja visoka (13,2 milijarde evrov), pri čemer je izvoz v Nemčijo nekoliko višji od uvoza. Nemčija je sicer najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije – 17,3 odstotka vsega slovenskega izvoza gre prav v to državo.
Po drugi strani pa nemška podjetja po neposrednih naložbah v Slovenijo zaostajajo za Avstrijo, Luksemburgom, Švico in Hrvaško. Leta 2020 so v Slovenijo vložila 1.327 milijonov evrov, kar je precej manj od Avstrije (4.246 milijonov evrov).
Članstvo v EU kot velika prednost
Raziskava preučuje okoli dvajset postavk, na podlagi katerih se ocenjuje kakovost in privlačnost države za tuje vlagatelje. »Zadovoljstvo s posameznimi lokacijskimi dejavniki je bilo tudi v tem letu razveseljivo visoko, vendar pri nekaterih dejavnikih ostaja potreba po izboljšavah,« piše v poročilu.
Dejavniki so razdeljeni v tri sklope:
- Operativno okolje (infrastruktura, stroški dela, lokalni dobavitelji, plačilna disciplina …)
- Trg dela (produktivnost, usposobljenost, izobraževalni sitem, razpoložljivost delovne sile …)
- Gospodarski in politični pogoji (administracija, davki, pravni sistem, subvencije, transparentnost in predvidljivost …)
Kot je razvidno iz spodnjega grafa, največ anketirancev, kar 89 odstotkov, vidi članstvo v EU kot jasno prednost Slovenije. Več kot dve tretjini jih je zadovoljnih s plačilno disciplino ter s kakovostjo in razpoložljivostjo lokalnih dobaviteljev.
Boj proti korupciji, nezadovoljstvo z javno upravo in pomanjkanje kvalificiranih delavcev
Veliko nezadovoljstvo vlada na področju gospodarskega in političnega okolja. Z državno upravo je denimo zadovoljnih zgolj 29 odstotkov anketirancev; še manj jih je zadovoljnih z bojem proti korupciji – 19 odstotkov. Podobno slabo sta ocenjeni tudi transparentnost javnih razpisov in predvidljivost gospodarske politike.
Negativno oceno so si prislužili tudi visoki stroški dela in davčna bremena. Z višino davčnih bremen je zadovoljnih samo 15 odstotkov anketirancev, prav nihče pa ni tega področja ocenil z »zelo zadovoljen«.
Posebej pereč problem predstavlja pomanjkanje kvalificirane delovne sile, s čimer ima težave kar dve tretjini anketirancev, le štirje odstotki pa so s ponudbo kvalificiranih delavcev zadovoljni. V Slovenski-nemški zbornici opozarjajo: »Mnogi se pritožujejo nad tem, da se zahtevam, ki jih bo morala v prihodnje izpolnjevati bodoča delovna sila v proizvodnji in trgovini, v izobraževalni politiki ne posveča dovolj pozornosti. […]. Slovenija se zaradi visokega pomanjkanja kvalificirane delovne sile nahaja na trinajstem mestu med državami na območju Srednje in Vzhodne Evrope.«
Primerjava z državami Srednje in Vzhodne Evrope
Slovenski BDP je v letu 2021 zrasel za 8,1 odstotka, kar je več kot na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Kot eno od slabosti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope navaja poročilo stroške dela. Znotraj celotnih stroškov dela, ki so v Sloveniji nadpovprečno visoki (ti ob bruto plači, kjer se že plačajo prispevki, vsebuje še drugi bruto z dodatnimi prispevki, pripisanimi delodajalcu) so v Sloveniji visoki predvsem stroški plač.
»Nizki stroški dela v poslovni realnosti niso odločilni za naložbe. V praksi je pomembno pravo razmerje med stroški, kvalificiranostjo, razpoložljivostjo, produktivnostjo in regulativnim okoljem na trgu dela. Slovenija nudi dobre pogoje za nemške in druge tuje vlagatelje,« opozarja poročilo.
V spodnji tabeli je predstavljena primerjava Slovenije z državami Srednje in Vzhodne Evrope s tako imenovano SWOT analizo (strengths, weaknesses, opportunities, threats):
Davčne obremenitve in davčni sistem
Ena od navedenih slabosti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope so davčne obremenitve in davčni sistem. Slovenija ima na tem področju že od leta 2006 slabo oceno. Kot razlog navaja poročilo zapletene davčne predpise, število dajatev in davkov ter samo delovanje davčnega sistema.
»Stopnja nezadovoljstva je s 54 odstotki sicer nižja kot prejšnje leto (63 odstotki), vendar je Slovenija kljub minimalni davčni reformi na enajstem mestu v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Prav tako so anketirana podjetja nezadovoljna z davčno obremenitvijo dohodkov in podjetij. 63 odstotkov meni, da davčne obremenitve ne spodbujajo naložb in ne motivirajo visokokvalificiranih delavcev,« še dodaja Slovenska-nemška gospodarska zbornica.
Če bi podjetja lahko svojo naložbeno lokacijo izbirala še enkrat, bi Slovenijo ponovno izbralo 85 odstotkov anketiranih podjetjih. Ostali bi raje izbrali Češko, Slovenijo ali Srbijo.
Andrej Šafarič, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in vodja pravne službe Bayer d.o.o., pravi, da si je »Slovenija vedno prizadevala, da se zgleduje po Nemčiji, hkrati pa sta se Hrvaška in Srbija vedno zgledovali po Sloveniji. […]. Kljub temu pa se bojim, da smo marsikje kot država zaspali, tudi z vidika privabljanja novih investicij.«
Tuja podjetja v Sloveniji skrbijo davčne obremenitve in pomanjkanje kvalificiranih delavcev
********
Vsaj dva vzroka sta za pomanjkanje kvalificirane delovne sile:
1. izseljevanje usposobljenih kadrov in priseljevanje nizko kvalificirane ali sploh nekvalificirane delovne sile
2. neprimerno razmerje med naravoslovnimi/tehničnimi in družboslovnimi kadri.
Visoko usposobljeni kadri odhajajom iz Slovenije v tujino, ker so tam relativno bolje plačani kot doma, za povrh pa gre tudi za stremljenje po drugačnem, bolj svetovljanskem načinu življenja, kot je mogoč v zaspani slovenski provinci.
Parazitska kasta, ki vodi Slovenijo, dobro ve, da mora vzgajati kadre, ki ne bodo sposobni nič drugega kot zajedati javna sredstva. Tehnični kadri so uporabni doma in v tujini, medtem ko so družboslovci uporabni zgolj doma in še to večinoma v javnem sektorju. Družboslovci so tako življenjsko zainteresirani in s tem visoko motivirani za javnoupravne in oblastne sfere, ki jim edine omogočajo preživetje.
Družboslovce ne zanima primarno uspešno gospodarstvo, ker je to izven njihovega dometa, primarno jih zanima politika in oblast za vsako ceno. To smo imeli priliko videti vsakokrat, ko je levica izgubila oblast. Nenadoma so od vsepovsod pridrli raznorazni prikrajšanci za javna sredstva, ki so terjali nazaj svoje privilegije, seveda prek zamenjave oblasti.
To se je zgodilo tudi za časa zadnje Janševe vlade.
Imate prav.
Preveč je nezaposljivih (tudi v parlamentu mislim, da so družboslovci v večini) družboslovcev, ki ostajajo v Sloveniji. V tujino pa gredo tehnični poklici, kar je velikanska škoda.
Gospodarska navezanost Slovenije na Nemčijo je pot do novega suženjstva ter LGTB+ razvrata.
Ne razumem, zakaj naj bi bilo pomanjkanje kvalificiranih delavcev!
Mar FDV-jvci, odvečni pravniki in upravni pravniki, ekonomisti, sociologi, filozofi, učitelji, socialni delavci, psihologi in drugi odvečni ne bodi jih treba poklici niso za nobeno rabo?
Ti si en odvečen nebodigatreba…?
Ti, ki si tako pameten, šolan in izobražen in ki vse znaš in veš, kdo je tebi dal vso to silno izobrazbo? Mama ali učitelji? Predvidevam da kak lokalni farški kiklar…? haha…
Če te ne bi poznal, bi mislil, da si kak FDV-jevec, pa si še za to skromno izobrazbo premalo odprte glave.
Če bi me poznal bi vedel, da nisem FDV-jevec ?
Mar ne razhumeš slovenščine, saj sem ti vendar povedal, da si celo za FDV premalo odprte glave!?
Ne, ne razhumem…
debela-berta: No, uporabil si po nepotrebnem “strawmana”, in zamenjal temaitko, ampak duhovnikov dejansko v Sloveniji izjemno primanjkuje in je ta poklic dejansko izjemno perspektiven na dolgi rok.
Ampak to je zdaj off-topic. Poanta je, da nisi razumel kaj je ‘MEFISTO’ želel sporočiti z tem kar je napisal:
Učiteljev je dejansko danes preveč, noben ne zanika, da je bil včasih to resen poklic (sam imam dobre izkušnje z mojimi učitelji!), toda mislim, da ‘MEFISTO’ namiguje na to, da je v devetdesetih pod Štrukljem to postal poklic, kjer niso za študij imeli nobenih kriterijev več (dejansko se na pedagoško pogosto ni vpisoval več najboljši kader), kar je vodilo k upadu kvalitete študija pedagogike, padcu kvalitete študentov in padcu kvalitete diplomantov. Obenem je Štrukelj starejšim učiteljem v devetdesetih nabil plače med najboljše v državi, kvaliteta dela je padla in zato je padel tudi ugled poklica učitelja (opomba: drek so pogosto fasali mlajši učitelji).
Ne moreš zanikati tudi, da ima ‘MEFISTO’ prav, ko namiguje, da je družboslovnega kadra TOTALNO preveč. S tem je veliko omenjenim poklicem zopet zaradi prevelikega števila podeljenih diplom in nazivov padla vrednost na trgu. Pa saj to je javna tajna, dejansko tudi zaposlitvenih priložnosti v JU ni več takšnih kot so bile 20-30 let nazaj. Seveda majhno število družboslovcev ni problem in družboslovci v malem številu so koristni a družba pa po drugi strani potrebuje zdravstveni kader in tehnični kader vseh profilov. Bentenja čez družboslovce je sedaj v Sloveniji toliko, ker je to postala velika težava (ki se počasi sicer rešuje, saj se struktura vpisov spreminja!). Težava za nazaj, ki je ne moremo rešiti pa je tudi, da je mladina masovno vpisovala družboslovne fakse nato pa niso mogli dobiti primerne službe, ali pa diploma ni nikoli prinesla ustrezne plače. Tako so izgubili dragocena leta za brezvezen študij, ko bi lahko že delali. Za številne pa je bila nato edina opcija politični angažma prek raznih političnih in NVO opcij, da so si rešili svojo življenjsko eksistenco (kar vidimo danes). Realno pa bi bilo bolje, da bi veliko mladih po OŠ šlo v poklic ali v kakšno konkretno usmerjeno srednjo šolo. Zato ‘MEFISTO’ piše, da nato taki diplomanti po zapravljenem študiju niso za nobeno rabo (ali pa lahko na umetnih delovnih mestih delajo celo škodo).
My two cents …
Pravilno razmišljate, MEFISTO. Tako so med FDV-jevci, odvečnimi pravniki, teologi, sociologi, nekoristnim ekonomisti in drugim odvečnimi: Janša, Tonin, Lisec, Mahnič, Godec, Jeraj, Irgl, Cigler-Kralj, Iva Dimic, Jernej Vrtovec… Isto kot na levici. Nobene razlike. Le kup nekoristnih zajedalcev v proračun.
Kje so vsi ti koristni strokovnjaki (elektrotehniki, računalničarji, strojniki, …) na desni?
Evo, še ena debela_berta!
Odgovori mu na vprašanje!!!!
Ah, Mefisto. Poskusiva brez osebnih diskreditacij, zmorete? Vi ste prvi zapisali, da so FDVjevci in družboslovci “odvečneži”. Jaz sem vam samo pritrdil.
Mar sem kaj narobe zapisal? Mar Janša ni diplomiral na FDV? Kaj pa Mahnič? A ni Eva Irgl diplomirala na teologiji? Prosim, popravite me, če se motim. Noben od naštetih ni inženir.
debeli_berti, ljudska modrost pravi:
En neumen lahko več vpraša kot devet pametnih odgovori.
Pripis!
debeli_berti, si prebral, kaj je napisal jozev?
To, da sem ga primerjal s teboj, šteje za osebno diskreditacijo in hudo žalitev.
Jožev – eden od tistih, ki so (iz)volili dr. (?) Goloba.
Gliha vkup štriha!
Vsi na morje!
helena_3: a če rečem, da sta Janša, Mahnič in Tonin diplomirali na FDV, sem izvolil Goloba? A se o tem ne sme govoriti?
Pa res, jozev, reci, da si imel slab dan, da si volil Goloba in repliko Svobode iz leta 1945!