Trg z električno energijo v EU ne deluje več, priznava predsednica Evropske komisije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je priznala, da trg z električno energijo v EU "ne deluje več" in da ga je treba prilagoditi "novi realnosti prevladujočih obnovljivih virov energije".

V torek je von der Leyenova v odgovoru na vprašanja Evropskega parlamenta priznala, da sedanji ukrepi za reševanje naraščajočih cen energije niso dovolj učinkoviti, da bi odpravili strukturne težave na trgu električne energije v EU.

Cene plina so se od jeseni povzpele na rekordno visoko raven zaradi omejene dobave iz Rusije in gospodarskega okrevanja po krizi COVID-19, ki jo je zdaj še poslabšala vojna v Ukrajini.

Cene energije naraščajo

"Cene električne energije - cene energije - so res skokovito narasle. In na tem področju veliko delamo," je dejala von der Leyenova in omenila "sveženj orodij", ki ga je Komisija predstavila lani jeseni in ki državam EU omogoča, da obdavčijo nepričakovane dobičke energetskih podjetij ter subvencionirajo račune za energijo za najbolj ranljiva gospodinjstva in mala podjetja.

"Vendar se tudi zavedamo, da gre za kratkoročno olajšavo, ki ne bo spremenila strukture trga," je dodala in dejala, da so energetski trgi "zasnovani tako, kot je bilo potrebno pred dvajsetimi leti", ko je bil delež obnovljivih virov energije majhen.

"Danes je trg popolnoma drugačen. Obnovljivi viri energije so tisti, ki so stroškovno najučinkovitejši in najcenejši," je pojasnila.

Francija in Španija sta vodili pozive k reformi sedanjega sistema mejnih cen, Madrid pa je zahteval "strukturne rešitve" na evropski ravni za ločitev trgov s plinom in električno energijo. Podprli so jih voditelji Italije, Portugalske in Grčije, ki so pozvali izvršni organ EU, naj obravnava "učinek okužbe" visokih cen plina na trg električne energije.

Poročilo s konca aprila (še) ne krivi trga energije

Evropska komisija se je do zdaj upirala tem pozivom in opozarjala na tekoči pregled veleprodajnih trgov z električno energijo, ki ga izvajajo energetski regulatorji EU. V njihovem poročilu, ki so ga predložili 29. aprila, je bilo ugotovljeno, da trgi delujejo, kot je bilo predvideno, in da "sedanja zasnova trga električne energije ni kriva za sedanjo krizo".

Integrirani trg električne energije v EU je pomagal ublažiti cene energije, kar je po ocenah prineslo 34 milijard evrov koristi na leto, je zapisano v poročilu energetskih regulatorjev EU, v katerem je opisanih 13 ukrepov za ublažitev trenutne cenovne krize.

Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) je v težko pričakovanem poročilu predstavila svoje ugotovitve o vlogi veleprodajnih trgov z električno energijo pri sedanji krizi cen energije, ki jo je še poslabšala ruska vojna v Ukrajini.

Tržni sistem ne deluje več, pravi predsednica Evropske komisije

"Ta tržni sistem ne deluje več. Moramo ga reformirati. Prilagoditi ga moramo novim razmeram, v katerih prevladujejo obnovljivi viri energije," je predsednica Komisije povedala poslancem Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

"To je naloga, ki jo je zdaj prevzela Komisija. Ne gre za nepomembno nalogo, ampak za veliko reformo. Potreben bo čas, saj jo je treba dobro premisliti. Vendar moramo narediti korak naprej, da bi naš trg z električno energijo prilagodili sodobnim razmeram."

Zaenkrat še ni jasno, kaj to pomeni in kakšni so konkretni ukrepi ter časovnica. Edina jasna referenca ostaja sporočilo Komisije s sredine maja, kjer je med drugim zapisano, da je namen Evropske komisije: "Določiti način za optimizacijo delovanja evropskega trga z električno energijo, da bo bolje prilagojen prihodnjemu nihanju cen in primeren za prihodnji razogljičen energetski sistem z vse večjim deležem obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije."

V sporočilu Komisija tudi priznava, da je najlažji način za zmanjšanje tveganja prihodnjega zvišanja cen električne energije dobava po fiksni ceni. Vendar pa v isti sapi priznajo problem likvidnosti: "Po vsej EU so vzpostavljeni trgi, na katerih se lahko trguje z električno energijo za terminsko dobavo. Vendar pa na nekaterih od teh trgov primanjkuje likvidnosti, zlasti za pogodbe z daljšim rokom, zato bodo morda potrebni regulativni posegi za izboljšanje likvidnosti na terminskih trgih z električno energijo."

Spreminjanje stališča Nemčije

Poleg južnih držav tudi druge države EU niso prepričane o potrebi po reformi pravil trga z električno energijo. Oktobra je koalicija devetih držav članic EU pozvala Evropsko komisijo, naj se vzdrži daljnosežnih ukrepov za zajezitev naraščajočih cen električne energije.

Vendar se je stališče Nemčije od takrat začelo spreminjati. "Načeloma je treba ohraniti obstoječo zasnovo trga z električno energijo s prostim oblikovanjem cen. Kljub temu je treba hkrati zagotoviti, da bo elektroenergetski sistem odporen na prihodnost in da bo ustrezal ambicioznim podnebnim ciljem v prihodnjih letih in desetletjih," je za bruseljske medije komentiralo nemško ministrstvo za gospodarstvo in podnebje.

Nova nemška vlada, ki je začela delovati decembra, je vzpostavila platformo zainteresiranih strani za podnebno nevtralen elektroenergetski sistem, ki bo to preučila. Platforma, ki združuje strokovnjake s področja znanosti, gospodarstva in civilne družbe, trenutno pripravlja konkretne predloge za zasnovo trga.

V središču razprav je vprašanje, kako je mogoče ali treba spodbujati zagotovljene zmogljivosti, da bi nadomestili nihanja pri dovajanju energije iz obnovljivih virov, ter kako povezati trge plina in električne energije z novimi sektorji porabe, kot so promet, stavbe in industrija, je navedlo ministrstvo.

So ti načrti sploh uresničljivi?

Georg Zachmann, ekonomist pri bruseljskem think-tanku Bruegel, je izrazil skepso glede predloga Komisije za reformo. "Bilo je že veliko poskusov, da bi si zamislili boljša orodja za veleprodajni trg z električno energijo - vključno z mehanizmi zmogljivosti za drugačno plačilo fiksnih stroškov sistema in sistemi "pay-as-bid", kjer upravljavci elektrarn dobijo le ceno, ki so jo ponudili," je pojasnil.

Vendar je dejal, da bi to lahko povzročilo težave v zvezi z učinkovitostjo naložbenih signalov, ki se pošiljajo proizvajalcem, ko so potrebne milijarde za posodobitev elektroenergetskega sistema in spodbujanje zelenega prehoda.

"Odpiranje te razprave brez jasne točke pristanka bo pobralo veliko političnega in upravnega kapitala v času, ko so energetska ministrstva že popolnoma preobremenjena" z drugimi vprašanji, kot so podnebna zakonodaja, naraščajoče cene energije in vojna v Ukrajini, je dejal za EURACTIV in dodal, da bi to lahko trajalo več let.

"Ne razumem, kako je dobra zamisel, da bi sredi krize brez preproste alternative zavrgli sistem, ki se je boleče razvijal 20 let."