Tomić: Poskrbeli so za solidarno prihodnost zase

Je dogajanje na Ministrstvu za solidarno prihodnost v skladu z načeli, ki naj bi jih zagovarjala stranka Levica? »Prav daleč od tega, oni so poskrbeli za solidarno prihodnost zase,« je mnenja nekdanja poslanka Violeta Tomić, ki je iz stranke Levica izstopila. Dodala je še, da je vrhuška, ki je ves čas gledala le na svoje koristi, zdaj pokazala svoje prave barve - že ob svojem odhodu iz stranke je vedela, da bo tako. »Vse svoje obljube in vsa svoje načela so povozili, kar me ne preseneča,« je ocenila delo stranke Levica v vlogi koalicijskega partnerja.

Na portalu Preiskovalno so aprila razkrili bogate dodatke zaposlenih na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac iz kvote stranke Levica. Žena vodje poslanske skupine Levica Maja Tašner Vatovec je po navedbah portala Preiskovalno službo na ministrstvu dobila s pomočjo razpisa, ki na bi bil pripravljen prav zanjo. Tudi ona vsak mesec, poleg redne plače, prejema še dodatke – med drugim dodatek za povečan obseg dela, ki ga dobi vsak mesec. Od septembra 2023 do marca 2024 je mesečno prejemala med 490 in 654 evrov dodatka, poleg osnovne plače, ki znaša 2688 evrov bruto. Poleg tega prejema tudi položajni dodatek, kar lahko pomeni še dodatnih 200 evrov. Na portalu so našteli še ostale člane Levice, ki prejemajo dodatke – na ministrstvu so v duhu, ki stranki Levici pritiče, za svoje delavce kar dobro poskrbeli. Vodja kabineta Urška Pavlovič tako prejema 441 evrov dodatka, sekretar Gašper Skalar med 163 in 654 evrov. Generalna sekretarka Ana Černe je – morda za tolažbo, ker je izpadla iz parlamenta – nagrajena že s plačnim razredom. Njena osnovna plača tako znaša 3979 evrov bruto, poleg tega tudi njeni mesečni dodatki niso nizki, po 795 evrov dobiva. Po informacijah portala naj bi zraven dobivala še položajni dodatek. Tudi Katja Simončič, zaposlena v kabinetu ministra, je kar lepo nagrajena, vsak mesec prejema po 654 evrov dodatka. Najvišji dodatek za povečan obseg dela prejema Mateja Nagode, ki je direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo. Avgusta lani je prejela 430 evrov, nato pa je njen dodatek narasel na 860 evrov bruto. (Zneski, izplačani za dodaten obseg dela, so bruto zneski).

Preiskovalno v nedavnem članku ugotavlja, da si je elita Levice tudi med dopusti nakazovala dodatke za nadpovprečno obremenjenost – aprilsko medijsko razkritje jih pri tem ni prav nič oviralo. Še več, med dopusti so državni proračun molzli še v večjem obsegu. Vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Anita Jacović, ki ob redni plači vsak mesec prejme najmanj 450 evrov dodatka, je dodatke prejemala tudi med dopustom. Izplačilo za delovno obremenitev se ji je povečevalo kljub njeni odsotnosti. Od avgusta lani do letos je vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo prejela najmanj 7367 evrov samo na račun dodatkov. V juliju je imela teden dni dopusta, dodatek za povečan obseg dela pa je znašal 450,77 evra. Dopust si je vzela tudi maja, junija in avgusta – hkrati je vsak mesec dobila dodatek za povečan obseg dela. In položajni dodatek. Med dopusti je prav tako dodatke prejemala Maja Tašner Vatovec, poleti so se ji še celo zviševali. Od avgusta lani do letos je prejela najmanj 5600 evrov dodatka. Ana Černe od marca naprej več ne prejema dodatka za povečan obseg dela, dodatek v višini 364,32 evra je dobila le še junija. So pa na portalu Preiskovalno izvedeli, da odhaja iz službe brez evidentiranja delovnega časa – torej po domače povedano brez štempljanja, ki si ga je domislil minister za delo, ravno tako iz Levice, Luka Mesec. Povečan obseg dela ima tudi vodja mednarodne službe Lana Gobec, ki ob svoji plači vsak mesec prejme še najmanj 400 evrov. Kandidatka stranke Levica in mestna svetnica v Ljubljani Urška Honzak je od avgusta lani pa do letos prejela dobrih 2300 evrov dodatkov. Gašper Skalar in Mateja Nagode po podatkih portala dodatkov za povečan obseg dela več ne prejemata. Neuradno so tudi izvedeli, da naj bi s septembrom vsi javni uslužbenci ministrstva prejeli višji dodatek. 

Na ministrstvu zagovarjajo stališče, da mora biti vsako dodatno delo v vseh delovnih okoljih plačano

“Noben član kabineta ali zaposlen na ministrstvu ni prejel dodatka za povečan obseg dela v času svojega dopusta,” so nam odgovorili z ministrstva in pojasnili, da v skladu z zakonom ni mogoče izplačati dodatka za povečan obseg za dni, ko je javni uslužbenec ali uslužbenka na dopustu. V nadaljevanju še pojasnjujejo, da so bile javne uslužbenke, ki so tudi v poletnem času prejele dodatke za povečan obseg, do tega upravičene v skladu z zakonom, ker “so (v skladu z ustaljeno prakso v vseh vladnih ustanovah in ministrstvih) nadomeščale kolege, ki so bili na letnem dopustu in hkrati opravljale tudi njihovo delo”. Poleg tega so po navedbah ministrstva opravljale tudi delo nezapolnjenih delovnih mest, saj Ministrstvo za solidarno prihodnost še vedno pesti kadrovski manko in posledično nimajo zapolnjenih vseh delovnih mest. Javne uslužbenke so po besedah ministrstva v poletnem času prav tako opravljale dodatne naloge, in sicer vsebinske predloge za novelacije Zakona o dolgotrajni oskrbi ter implementaciji določb interventnega Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. “To sta dva zakona, ki sta namenjena izboljšanju kadrovske stiske v domovih za starejše ter izboljšanju obstoječega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj smo upoštevali in slišali glas upokojencev, ki bodo po novem lahko postali oskrbovalci svojih svojcev in zato prejeli enako plačilo, kot ostali, ki bodo pridobili status oskrbovalcev,” so zapisali v odzivu in ob tem še poudarili, da so zaposlene na Ministrstvu za solidarno prihodnost prejele omenjeni dodatek v obsegu, ki so ga tudi dejansko opravile in ne za čas, ko so bile na dopustu. “Na ministrstvu za solidarno prihodnost trdno zagovarjamo stališče, da mora biti vsako dodatno delo v vseh delovnih okoljih plačano,” so zatrdili. Naknadno so nam še sporočili, da podatek glede dodatka Simončičeve ne drži, saj je že nekaj časa bolniško odsotna.

Zaposleni prejemajo položajni dodatek, kot določa uredba

Glede izplačevanja položajnega dodatka so pojasnili, da je ta zakonsko predpisan v Uredbi o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. “Zaposleni na Ministrstvu za solidarno prihodnost prejemajo položajni dodatek, kot določa uredba. Če jim ga ministrstvo ne bi izplačalo, bi bil s tem kršen zakon,” so zapisali. Na vprašanje o zaposlitvi Maje Tašner Vatovec pa so odgovorili, da je bil javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta izveden v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih.

Kam gre še denar?

Portal Preiskovalno v nadaljevanju svojega prispevka sicer navaja še 68 tisoč evrov vreden posel, ki so ga na Ministrstvu za solidarnost oddali Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji – gre za eno bolj dobičkonosnih odvetniških pisarn, ki je močno vpeta v posle z državnimi institucijami. Ob tem je treba omeniti, da imajo na ministrstvu sicer zaposleni dve pravnici: prva je uvrščena v 48. plačni razred (3.889,08 EUR bruto za avgust 2024), druga pa v 43. plačni razred (2.584,11 EUR bruto za avgust 2024). Tudi medijska podpora Zakona o dolgotrajni oskrbi ni bila poceni – za oglase v digitalnih medijih, tisku in na družbenih omrežjih so namenili 36.865,23 EUR z DDV. Privoščili pa so si tudi nove avtomobile, za dve službeni vozili so odšteli 63.278 evrov. Gre za dve hibridni vozili Peugeot 308 Active, ki so ju pridobili preko skupnega javnega naročila Ministrstva za javno upravo.