Tanja Fajon znova med 40 najvplivnejšimi evroposlanci. Kdo so ostali?
Spletni portal Politico.eu je drugo leto zapored sestavil seznam najbolj pomembnih poslancev Evropskega parlamenta (EP). Kot pišejo, je glede na lansko leto, med evroposlanci, za katere je vredno vedeti, kar precej novih obrazov.
Razloge za to je treba iskati med nekaterimi menjavami položajev in sprememb vodstev zakonodajnih organov na polovici mandata. Na vrhu med 751 poslanci EP so najbolj izstopajoči in tudi poznani, med 40. imeni je več žensk kot moških in nekaj presenetljivih nacionalnosti.
Svojo evroposlanko na prestižnem seznamu imamo drugič zapored tudi Slovenci, članico Socialistov in demokratov Tanjo Fajon na 36. mestu.
Evropski parlament očitno nima težav z žensko enakopravnostjo. Med 40 najvplivnejši je namreč 21 žensk in "samo" 19 moških. Vpliv v bruseljskih in strasburških kuloarjih pa zaradi brexita strmo izgubljajo britanski poslanci, ki jih, z izjemo konservativca Syeda Kamalla na seznamu ni.
Pogled na seznam je zanimiv tudi z vidika poslanskih skupin v Evropskem parlamentu. Največ poslancev na lestvici, tako kot tudi sedežev v EP, ima Evropska ljudska strnka (EPP). Sledijo socialisti, liberalci in zeleni.
Glede na nacionalnost so največ izgubili Nemci, ki imajo na seznamu 5 poslancev manj kot lani, ko so jih imeli kar 16. Sledijo jim Francozi, Nizozemci, Španci, Švedi in presenetljivo Romuni.
Manfred Weber, Nemčija EPP
Na prvem mestu je nekdanjega predsednika parlamenta Martina Schulza zamenjal vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke, Manfred Weber.
Kot poudarjajo na Politico.eu, je visoko cenjen Webrov doprinos k usklajevanju različnih stališč med proevropskimi strankami pri izpeljavi nekaterih pomembnih projektov skozi Evropski parlament, predvsem pa njegova vloga pri utrjevanju pozicije in pomena institucije glede na druge strukture EU, denimo Evropski svet ter .
Antonio Tajani, Italija, EPP
Na drugo mesto so uvrstili novega predsednika EP, konservativca Antonia Tajanija. A
li bo zadosti močan pri svojem vodenju parlamenta je težko predvideti, a Politico mu zaupa manj, kot je zaupala Schulzu.
Guy Verhofstadt, Belgija, ALDE
Vodjo skupine liberalcev in demokratov za Evropo pri Politicu ocenjujejo kot najboljšega pro-EU govorca v EP z bogatimi političnimi izkušnjami na najvišjem nivoju.
Poudarjajo, da bo te pobreboval, če bo EP želel biti spoštovanja vredna sila v pogajanjih ob odhodu Velike Britanije iz EU.
Pomembno vlogo je odigral pri izbiri novega predsednika Evropskega parlamenta, ko je sklenil dogovor z EPP in umaknil svojo predsedniško kandidaturo v korist konservativca Tajanija, ki je predsednik EP postal tudi z glasovi liberalcev.
Kot zanimivost Politico omenja lastništvo vinograda doma v Belgiji.
Takoj za tremi najmočnejšimi moškimi so se uvrstili novoizvoljena predsednica konference predsednikov odborov, liberalka Cecilia Wikstrom, ki je pred tem na Švedskem opravljala duhovniško službo, razvpita francoska skrajno desna populistka Marine Le Pen in vodja socialistov in demokratov Gianni Pittella.
Analitiki za največja zmagovalca uvrščajo poslanca, ki sta se uvrstila na seznam takoj za omenjenimi znanimi imeni. To sta nemški krščanski demokrat David Mcallister, predsednik odbora za zunanjo politiko, ki je glede na lani pridobil 26 mest ter Maria portugalska poslanska socialistov, Maria Joao Rodrigues, avtorica programa ekonomske in monetarne politike socialistične stranke.
Danuta Hübner, Poljska, EPP
Na dvanajstem mestu najdemo prvo poslanko iz Vzhodne Evrope, Danuto Hubner s Polske, članico konservativcev.
Predsednica parlamentarnega odbora za ustavne zadeve je po mnenju Politica neuničljiva in neomajna.
Za seboj ima dolga leta različnih funkcij od Združenih narodov do Evropske komisarke, njene politične korenine pa segajo še v komunistične čase, ko je delala kot profesorica ekonomije ter bila 17 let članica poljske komunistične partije.
Helga Stevens, Belgija, EPP
Na 22. mestu se je znašla Helga Stevens, poslanka evropskih konzervativcev in reformistov.
Znana je kot zagovornica pravic invalidov, tudi sama je namreč gluha od rojstva. A ta telesna hiba ni bila ovira pri magistriranju na prestižnem Harvardu.
Sorin Moisa, Romunija, S&D
Na 31. mesto se je uvrstil Sorin Moisa, romunski poslanec socialistov, za katerega so v obrazložitvi na Politicu zapisali, da je bil ključni člen pri tem, da so socialisti večinsko podprli sporazum CETA (97 jih je volilo za in 67 proti).
Za mnoge naj bi bil tudi najpomembnejši akter, še bolj kot komisarka Cecilia Malmstrom, da je do sporazuma s Kanado sploh prišlo.
Ramon Tremosa, Španec (Katalonec), ALDE
Takoj za Romunom se je uvrstil katalonski liberalec Ramon Tremosa. Najbolj je znan po tem, da je zastopnik in prvi glas ZA neodvisnost Kataloncev v Evropskem parlamentu.
Julia Reda, Nemčija, Zeleni/Svobodna evropska zveza
Na 38. mesto so analitiki Politica uvrstili poslanko Zelenih Julio Reda, ki je bila na volitvah 2014, kot edina kandidatka piratske stranke, izvoljena v Evropski parlament.
Nemška poslanka je edina evroposlanka, ki je bila trikrat povabljena na zasebno večerjo vrhunskih tehnoloških voditeljev v Davos.
V obrazložitvi so zapisali, da nekdanja novinarka sodi med najbolj popularne politike v Sloveniji in da se je pred časom znašla med kandidati za Evropsko komisarko. Izpostavljajo jo kot vodilno parlamentarno pogajalko glede reform azilne zakonodaje ter osebo, ki je močno vključena v proces sprejemanja zahodnih balkanskih držav v EU.
Politico jo vidi kot zmerno graditeljico mostov, katere ključna zanimanja so v varovanju pravice do svobode govora in ter posvečanju pozornosti na soseščino Evropske unije.
Razloge za to je treba iskati med nekaterimi menjavami položajev in sprememb vodstev zakonodajnih organov na polovici mandata. Na vrhu med 751 poslanci EP so najbolj izstopajoči in tudi poznani, med 40. imeni je več žensk kot moških in nekaj presenetljivih nacionalnosti.
Svojo evroposlanko na prestižnem seznamu imamo drugič zapored tudi Slovenci, članico Socialistov in demokratov Tanjo Fajon na 36. mestu.
Evropski parlament očitno nima težav z žensko enakopravnostjo. Med 40 najvplivnejši je namreč 21 žensk in "samo" 19 moških. Vpliv v bruseljskih in strasburških kuloarjih pa zaradi brexita strmo izgubljajo britanski poslanci, ki jih, z izjemo konservativca Syeda Kamalla na seznamu ni.
Pogled na seznam je zanimiv tudi z vidika poslanskih skupin v Evropskem parlamentu. Največ poslancev na lestvici, tako kot tudi sedežev v EP, ima Evropska ljudska strnka (EPP). Sledijo socialisti, liberalci in zeleni.
Glede na nacionalnost so največ izgubili Nemci, ki imajo na seznamu 5 poslancev manj kot lani, ko so jih imeli kar 16. Sledijo jim Francozi, Nizozemci, Španci, Švedi in presenetljivo Romuni.
Obrazi, ki si jih velja zapomniti:
Manfred Weber, Nemčija EPP
Na prvem mestu je nekdanjega predsednika parlamenta Martina Schulza zamenjal vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke, Manfred Weber.
Kot poudarjajo na Politico.eu, je visoko cenjen Webrov doprinos k usklajevanju različnih stališč med proevropskimi strankami pri izpeljavi nekaterih pomembnih projektov skozi Evropski parlament, predvsem pa njegova vloga pri utrjevanju pozicije in pomena institucije glede na druge strukture EU, denimo Evropski svet ter .
Antonio Tajani, Italija, EPP
Na drugo mesto so uvrstili novega predsednika EP, konservativca Antonia Tajanija. A
li bo zadosti močan pri svojem vodenju parlamenta je težko predvideti, a Politico mu zaupa manj, kot je zaupala Schulzu.
Guy Verhofstadt, Belgija, ALDE
Vodjo skupine liberalcev in demokratov za Evropo pri Politicu ocenjujejo kot najboljšega pro-EU govorca v EP z bogatimi političnimi izkušnjami na najvišjem nivoju.
Poudarjajo, da bo te pobreboval, če bo EP želel biti spoštovanja vredna sila v pogajanjih ob odhodu Velike Britanije iz EU.
Pomembno vlogo je odigral pri izbiri novega predsednika Evropskega parlamenta, ko je sklenil dogovor z EPP in umaknil svojo predsedniško kandidaturo v korist konservativca Tajanija, ki je predsednik EP postal tudi z glasovi liberalcev.
Kot zanimivost Politico omenja lastništvo vinograda doma v Belgiji.
Takoj za tremi najmočnejšimi moškimi so se uvrstili novoizvoljena predsednica konference predsednikov odborov, liberalka Cecilia Wikstrom, ki je pred tem na Švedskem opravljala duhovniško službo, razvpita francoska skrajno desna populistka Marine Le Pen in vodja socialistov in demokratov Gianni Pittella.
Zmagovalca iz ozadja: David Mcallister in Marija Joao Rodrigues
Analitiki za največja zmagovalca uvrščajo poslanca, ki sta se uvrstila na seznam takoj za omenjenimi znanimi imeni. To sta nemški krščanski demokrat David Mcallister, predsednik odbora za zunanjo politiko, ki je glede na lani pridobil 26 mest ter Maria portugalska poslanska socialistov, Maria Joao Rodrigues, avtorica programa ekonomske in monetarne politike socialistične stranke.
Ostala zanimiva imena z lestvice 40 najvplivnejših
Danuta Hübner, Poljska, EPP
Na dvanajstem mestu najdemo prvo poslanko iz Vzhodne Evrope, Danuto Hubner s Polske, članico konservativcev.
Predsednica parlamentarnega odbora za ustavne zadeve je po mnenju Politica neuničljiva in neomajna.
Za seboj ima dolga leta različnih funkcij od Združenih narodov do Evropske komisarke, njene politične korenine pa segajo še v komunistične čase, ko je delala kot profesorica ekonomije ter bila 17 let članica poljske komunistične partije.
Helga Stevens, Belgija, EPP
Na 22. mestu se je znašla Helga Stevens, poslanka evropskih konzervativcev in reformistov.
Znana je kot zagovornica pravic invalidov, tudi sama je namreč gluha od rojstva. A ta telesna hiba ni bila ovira pri magistriranju na prestižnem Harvardu.
Sorin Moisa, Romunija, S&D
Na 31. mesto se je uvrstil Sorin Moisa, romunski poslanec socialistov, za katerega so v obrazložitvi na Politicu zapisali, da je bil ključni člen pri tem, da so socialisti večinsko podprli sporazum CETA (97 jih je volilo za in 67 proti).
Za mnoge naj bi bil tudi najpomembnejši akter, še bolj kot komisarka Cecilia Malmstrom, da je do sporazuma s Kanado sploh prišlo.
Ramon Tremosa, Španec (Katalonec), ALDE
Takoj za Romunom se je uvrstil katalonski liberalec Ramon Tremosa. Najbolj je znan po tem, da je zastopnik in prvi glas ZA neodvisnost Kataloncev v Evropskem parlamentu.
Julia Reda, Nemčija, Zeleni/Svobodna evropska zveza
Na 38. mesto so analitiki Politica uvrstili poslanko Zelenih Julio Reda, ki je bila na volitvah 2014, kot edina kandidatka piratske stranke, izvoljena v Evropski parlament.
Nemška poslanka je edina evroposlanka, ki je bila trikrat povabljena na zasebno večerjo vrhunskih tehnoloških voditeljev v Davos.
Kaj pa Tanja Fajon?
Slovensko podpredsednico skupine Socialistov in demokratov, Tanjo Fajon, so novinarji Politica tokrat uvrstili na 36. mesto, štiri mesta nižje od lani.
V obrazložitvi so zapisali, da nekdanja novinarka sodi med najbolj popularne politike v Sloveniji in da se je pred časom znašla med kandidati za Evropsko komisarko. Izpostavljajo jo kot vodilno parlamentarno pogajalko glede reform azilne zakonodaje ter osebo, ki je močno vključena v proces sprejemanja zahodnih balkanskih držav v EU.
Politico jo vidi kot zmerno graditeljico mostov, katere ključna zanimanja so v varovanju pravice do svobode govora in ter posvečanju pozornosti na soseščino Evropske unije.
Preberite intervju s Tanjo Fajon na Domovini:
Evropa v današnjem statusu quo ne bo mogla ostati (1. del)
Z gospodom Kučanom se osebno poznava, a nimava sestankov (2. del)
Evropa v današnjem statusu quo ne bo mogla ostati (1. del)
Z gospodom Kučanom se osebno poznava, a nimava sestankov (2. del)
Zadnje objave
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kaki
Meni se zdi zelo zaljivo, da pisete o Marine Le Pen kot razvpiti skrajno desni populistki. To je etiketa levih ekstremistov, ki mislijo, da imajo od Boga dano pravico, da lepije etikete ljudem, ki jim niso po volji. Ce ne drugega, je vsaj za protiutez prestevilcnim levakim v EP.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.