Svoboda ni razbremenila najšibkejšega dela samostojnih podjetnikov

Gibanje Svoboda je tik pred parlamentarnimi volitvami umaknilo predlog, s katerim bi popravilo svoje napake in delno razbremenilo najšibkejši del samostojnih podjetnikov, in sicer so to mali normiranci, prekarci in kmetje z do 30 tisoč evri letnih prihodkov.

Obljubljeno znižanje prispevkov, po katerem bi polno zavarovani normirani s. p.-ji namesto približno 640 evrov mesečno plačevali okoli 400 evrov, je padlo še pred resno obravnavo. Razlogi so bili predvidljivi: nasprotovanje ministra za delo Luke Mesca, sindikatov, delodajalskih organizacij ter pokojninske in zdravstvene blagajne, ki bi po izračunih izgubili okoli 260 milijonov evrov letno.

Predvolilna gesta se je tako končala še preden se je zares začela. Koalicija, ki je predlog sama predstavila kot socialno pravičen in nujen ukrep za najbolj ranljive podjetnike, zanj ni zagotovila niti političnega soglasja niti finančnega kritja. Ko so se pojavili prvi resni pomisleki, je bil predlog preprosto umaknjen – tiho in brez večjih pojasnil.

Ostaja le omilitev lastne zakonodaje

V zakonodajnem postopku pa ostaja drugi del paketa: odprava petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Spomnimo, da je prav Golobova vlada konec lanskega leta uvedla pravilo, po katerem podjetnik, ki izstopi iz sistema normirancev ali zapre normirani s. p., v ta sistem naslednjih pet let ne more več vstopiti. Ukrep je bil uradno utemeljen kot preprečevanje zlorab, v praksi pa je močno prizadel predvsem sezonske delavce, kulturnike, glasbenike in druge, ki dejavnost opravljajo le del leta.

Zdaj Svoboda to lastno odločitev razglaša za preostro in jo želi omiliti. Namesto absolutne petletne prepovedi se uvaja prihodkovni pogoj: ponovni vstop v sistem bo mogoč, če podjetnik v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju ne bo presegel zakonsko določenega praga prihodkov. Ta znaša 120 tisoč evrov za polno zavarovane normirance, 50 tisoč evrov za popoldanske ter 85 tisoč evrov za tiste, ki status kombinirajo.

Namesto absolutne petletne prepovedi se uvaja prihodkovni pogoj.

Za sezonske podjetnike je to pomembna sprememba. Če bodo prihodkovni prag dosegali le sorazmerno glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti, se bodo lahko v sistem vračali brez večletne kazni. Tisti, ki bodo prag presegli, pa bodo morali počakati tri leta. Vlada to predstavlja kot bolj sorazmerno ureditev, v resnici pa gre predvsem za popravljanje zakonske napake, na katero so strokovnjaki opozarjali že ob sprejemu novele.

Normiranci kot stalna tarča

Dogajanje okoli normirancev razkriva širši vzorec delovanja aktualne oblasti. Normirani s. p.-ji so že ves mandat priročna tarča za dodatne omejitve in eksperimentiranje. Vlada jih obravnava kot skupino, pri kateri je »še prostor za več pravičnosti«, kar v praksi pomeni višje davke, strožje pogoje in več administrativnih ovir. Ob tem pa se pogosto spregleda, da gre večinoma za ljudi z nestalnimi prihodki, sezonskim delom in omejenimi možnostmi redne zaposlitve.

Znižanje prispevkov za najmanjše podjetnike bi bilo – če bi bilo resno pripravljeno – eden redkih ukrepov, ki bi dejansko razbremenil najbolj ranljive. A prav ta del je bil prvi umaknjen. Ostajajo torej zaostritve, negotovost in občutek, da so normiranci predvsem predmet političnega taktiziranja.

Predvolilni manever brez učinka

Bližina volitev daje celotni zgodbi dodatno težo. Koalicija v zadnjih tednih mandata poskuša omiliti posledice lastnih odločitev, hkrati pa se izogiba ukrepom, ki bi imeli neposreden proračunski učinek. Odprava petletne prepovedi se prodaja kot nova prožnejša rešitev, čeprav gre zgolj za delni umik že sprejete omejitve. Znižanje prispevkov pa je ostalo pri besedah – še enem predvolilnem »bombončku«, ki se je stopil ob prvem resnem odporu.

Za normirance to pomeni nadaljevanje nestabilnosti. Pravila se hitro spreminjajo, pogosto brez dolgoročne vizije, podjetniki pa so prisiljeni v stalno prilagajanje. Namesto predvidljivega davčnega okolja dobivajo sporočilo, da so zanje rešitve možne le do točke, ko ne posegajo v interese državnih blagajn.

Če bo novela sprejeta, bo vsaj delno odpravila krivice do sezonskih in manjših podjetnikov. A bistveno dejstvo ostaja: Svoboda je problem najprej ustvarila, zdaj pa se – tik pred volitvami – predstavlja kot njegova rešiteljica. Edini ukrep, ki bi imel takojšen in oprijemljiv učinek na denarnice najmanjših normirancev, pa je že romal v predal.

A bistveno dejstvo ostaja: Svoboda je problem najprej ustvarila, zdaj pa se – tik pred volitvami – predstavlja kot njegova rešiteljica.