SVIZ napoveduje splošno stavko in se sklicuje na zdravnike. Koliko zaslužijo eni in drugi

Na četrtkovi novinarski konferenci je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije za 14. februarja 2018 napovedal splošno stavko. Ali bodo ta dan učitelji in drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju res stavkali, je odvisno od glasovanja članov sindikata na vseh 767 zavodih. Stavko podpirajo tudi v sindikatu ravnateljev.

Glavna stavkovna zahteva je zvišanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Poleg zvišanja plač zahtevajo še dodatno ovrednotenje razredniškega dela, letni regres v višini 1200 € bruto za zaposlene, ki imajo plačo nižjo ali enako minimalni plači ter spoštovanje že sklenjenih sporazumov.

Potegnili smo nekaj primerjav med učiteljskimi, zdravniškimi in profesorskimi plačami.

Napoved stavke pol leta pred volitvami

Cerarju in njegovi vladi zmanjkuje časa za reforme, v preteklem letu pa so že popustili policistom, zdravnikom in gasilcem. Poleg tega so zvišali plače vodstvenim kadrom v javni upravi, tokrat pa so na vrsti učitelji. Pol leta pred parlamentarnimi volitvami je zahtevo SVIZ po zvišanju plač težko zavrniti.

Že marca letos je Štrukelj na novinarski konferenci napovedal, da bodo zahtevo po zvišanju plač v vzgoji in izobraževanju z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi uveljavljali še v času mandata te vlade, in to do zadnjega tedna pred volitvami.

Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so se strici naveličali Cerarja in v njem ne vidijo več čudežnega dečka, ki bo pisal po njihovem nareku. Plače so v šolstvu slabe že vsa štiri leta Cerarjeve vlade, zakaj potem stavka ravno pol leta pred volitvami? Videti je, da bo SVIZ s svojo stavko zadal Cerarju še zadnji udarec.

Sindikat, ki brani socialno državo, delovna mesta in dostojne plače

Po podatkih iz leta 2012 je v SVIZu 39.000 članov, ta številka pa iz leta v leto pada ter je nižja od polovice vseh, ki jih zastopajo.

SVIZ je na ravni države reprezentativen sindikat za vzgojo izobraževanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti ter knjižnice, arhive, muzeje in druge kulturne dejavnosti. Lastnost reprezentativnosti, za katero zadostuje, da je vanj vključeno vsaj 10 % članstva, jim omogoča, da izpogajane ugodnosti veljajo za vse zaposlene v teh dejavnostih in ne samo za člane sindikata. Članarina znaša 0,6 % mesečne bruto plače, kar znaša za učitelja od 100€ pa do 170€ (odvisno od naziva in napredovanj učitelja).

Borijo se predvsem za izboljšanje plač svojih članov. To je tudi stalna stavkovna zahteva. Med tokratnimi stavkovnimi zahtevami je tudi drugačno vrednotenje dela učitelja razrednika, ki je sedaj na mesec ovrednoteno od 0,6€ do 1,8 € (5 centov na mesec na učenca). Za ta drobiž razrednik ureja razredno dokumentacijo, vodi razredne ure, rešuje probleme, ki nastajajo v razredu, sodeluje s starši in koordinira reševanje problemov skupaj s predmetnimi učitelji.

Učiteljske plače v primerjavi z zdravniškimi

predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj trdi, da so povprečni plačni razredi prav v znanosti in izobraževanju za univerzitetno izobražene najnižje od vseh dejavnosti v javnem sektorju. Pričakuje denimo, da se plače učiteljev v osnovni in srednji šoli se primerjajo z zdravniki brez specializacije, saj imajo oboji sedmo stopnjo izobrazbe, plače zdravnikov specialistov pa se primerjajo s plačami univerzitetnih učiteljev. Pri tem za Štruklja ni pomembno, da študij medicine traja 2 leti dlje od univerzitetnega pedagoškega programa.

Učitelj začetnik svoje delo začne v najnižjem, 30. plačilnem razredu in lahko tekom kariere napreduje do 45. plačilnega razreda. Za primerjavo; po šestih letih študija zdravniki specializanti začnejo v 36. plačilnem razredu, po opravljeni specializaciji pa se gibljejo med 38. in zanje najvišjim, 55. plačilnim razredom. V nedavni grožnji s stavko so zdravniki zahtevali možnosti napredovanja vse do 65. plačilnega razreda, a ta zahteva ob sprejetem dogovoru z vlado ni bila uresničena.

Univerzitetni profesorji kot asistenti z doktoratom začnejo v 36. plačilnem razredu in kot redni profesorji lahko najvišje končajo v 56. plačilnem razredu.

V NETO in BRUTO številkah je razmerja med poklici zelo težko pokazati, saj so tu še dodatki, napredovanja, dežurstva itd. Kljub temu lahko iz spodnjega grafa dobimo približno sliko razmerij med poklici z univerzitetno in višjo izobrazbo v javnem sektorju.

Kaj pa delovni pogoji in pravice učiteljev?

»Veliko smo pripomogli tudi k izboljšanju pogojev za delo, a je bilo to bistveno manj cenjeno kot zviševanje plač.« Tako na svoji spletni strani svoje delo in poslanstvo ocenjujejo na SVIZ. Tako z njihove strani ni nobenih zahtev po celoviti ureditvi vzgojnega in izobraževalnega sistema od vrtcev do univerz. Na sindikatu se za delovne pogoje svojih zaposlenih ne borijo tako zavzeto kot za plače, regres in malico.

Učiteljski poklic je iz dneva v dan manj cenjen, učitelji izgubljajo avtoriteto, zadnja celovita sprememba šolskega sistema se je zgodila na prelomu tisočletja z uvedbo devetletke. Pogoji za delo se iz leta v leto slabšajo: država namenja premalo denarja za nakup učnih pripomočkov, vedno več je pritiskov s strani staršev, učitelji so v strahu pred otroki.

Nad sistemom so vedno bolj nezadovoljni tudi starši, ki učiteljem in drugim strokovnim delavcem ne zaupajo več. Z znanjem in sposobnostmi učencev pa niso zadovoljni niti delodajalci, ki si z otroki, ki so šli skozi naš izobraževalni sistem ne morejo nič pomagati.