Sveti nedolžni otroci – mučenci

Danes, 28. decembra, godujejo sveti nedolžni otroci, ki so umrli mučeniške smrti zaradi Heroda, ki jih je dal usmrtiti. Drugače današnjemu dnevu pravimo tudi tepežnica ali tepežni dan, ko otroci v spomin na nedolžne otroke s šibo 'natepejo' odrasle. Ponekod otroci voščijo kar 'frisch und g'sund' ali 'friški bod'te, zdravi bod'te, pa drugo leto še živ'te' ali preprosto ''frišekson''.

Zgodovinsko ozadje praznika

O nedolžnih betlehemskih otrocih poroča že evangelist Matej na začetku svojega evangelija.

Evangelist Matej piše, da so h kralju Herodu prišli modri z vzhoda in povpraševali po novorojenem judovskem kralju. Kralj Herod se je zelo ustrašil za svoj prestol. Ko je izvedel, da se je ta novi kralj rodil v Betlehemu, ga je sklenil umoriti. Ker modri z vzhoda niso hoteli izdati Jezusa, je dal Herod pomoriti vse majhne dečke v Betlehemu in okolici. Ko so trije modri odšli, je sveti Jožef v sanjah dobil navodilo, naj z družino zbeži v Egipt. Tam naj ostane do Herodove smrti. To je tudi storil in s tem obvaroval Jezusovo življenje pred Herodovo trdo roko.

Praznik svetih nedolžnih otrok se v Cerkvi praznuje že vse od 5. stoletja.

Kralj Herod se je zelo ustrašil za svoj prestol. Ko je zvedel, da se je ta novi kralj rodil v Betlehemu, ga je sklenil umoriti.

Šege, navade in običaji na Slovenskem

Praznik nedolžnih otrok imenujemo tudi tepežnica ali tepežni dan. Gre za staro pogansko šego, ki jo je Cerkev želela pokristjaniti.

V poganskih časih so verjeli v moč lesa in tako je bilo tepežkanje prenašanje življenjske moči z drevesa na človeka. Tepežkanje je starejšim pomenilo obljubo trdnega zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, celo drevesa so ošvrknili, da bi naslednje let dobro rodila, in živali, da bi pridobivale na teži.

Praznik nedolžnih otrok imenujemo tudi tepežnica ali tepežni dan.

Na Koroškem se je ohranilo ime šapavica, na Gorenjskem pametiva, na Štajerskem pametva, ponekod pa ta običaj imenujejo otepovci. Tepežnega dne se vsako leto najbolj veselijo otroci, ki lahko na ta dan natepežkajo odrasle in za to prejmejo darilo, danes predvsem manjše vsote denarja.

Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev napisal, da je tepežnica čas, ko oblast prevzamejo otroci in se vsaj enkrat na leto oddolžijo odraslim za prejete udarce. Niko Kuret piše tudi, da na ta dan šibe niso vzeli v roke le otroci, temveč tudi odrasli fantje in možje. Pri tem je šlo za to, da je šiba oplazila mlada dekleta in žene, da bi bile rodovitne.

Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev napisal, da je tepežnica čas, ko oblast prevzamejo otroci in se vsaj enkrat na leto oddolžijo odraslim za prejete udarce.

Pri običaju tepežkanja so nastale prav tej priložnosti namenjene pesmi ali izreki, na primer:

• »Frišekson, frišekson!«
• »Šip šap, danes je tepežni dan!«
• »Rešte se, rešte se, zdravi veseli, dolgi, debeli, da bi dosegli sivo brado in dočakali leto mlado!«
• »Veseli kakor ptičice v gozdu, zdravi kakor ribice v vodi, močni kakor medvedi v gori. Da bi imeli toliko otročičev, kolikor ima ta vejica vršičev. Šip, šap, dober čas, kar je na tej vejici iglic, kaj more bit potic!«
• »Šip šap, šip šap, šip šap. Da bi bili zdravi veseli. Dolgo živeli. Nebesa služili. Potico delili. Šip šap, šip šap, šip šap«.

Pri tepežkanju je pomembna tudi izbira šibe. Ta je lahko zimzelena ali šiba iz drevja, ki spomladi ozeleni, najpogosteje brezova, leskova, smrekova, vrbova ali brinova. Na Štajerskem so ponekod uporabili tako imenovani krdebač, ki je bil spleten iz osmih vrbovih šib.