Študij kot hobi ali pot do poklica?
POSLUŠAJ ČLANEK
V svobodni in socialni državi, v kateri živimo, imamo javno ter dostopno visoko šolstvo. Nedavno smo izvedeli, da je na visoki ravni, tudi glede pripravljenosti.
Osnovni namen univerze, poleg njene akademsko-raziskovalne vloge, je predajati znanje in študente usposobiti za trg dela.
Kaj si trg dela misli o delu univerze, pa si lahko ogledamo na spletni strani vsakega območnega Zavoda RS za zaposlovanje.
Težava je, da univerze v glavnem delujejo nepovezano s trgom dela. Obnašajo se kot da živijo v nekem svojem svetu in so same sebi namen. Z poceni izgovorom akademske svobode in avtonomnosti ignorirajo ali ogorčeno obsojajo zdravorazumske pozive po nujnih reformah.
Ne vidijo ali ne želijo videti, da je trg dela z nekaterimi poklici že leta prezasičen in da nikakor nima smisla proizvajati letno nekaj deset novih diplomantov, ki končajo na Zavodu za zaposlovanje ali v boljšem primeru za šparovo blagajno. S tem se gospodarstvo dolgoročno duši in nazaduje.
Ni pošteno niti do davkoplačevalcev, ki te študente financirajo kot tudi ne do samih študentov, ki se po lagodnem študentskem življenju soočijo z bridko realnostjo trga.
Če ostanemo zgolj pri študiju in pustimo ob strani problematiko srednješolskega izobraževanja, ki se v Sloveniji žal še vedno deli na gimnazijsko in »tisto drugo«, je očitno, da država zaradi ljubega miru in političnih točk, tišči glavo globoko v pesek. Tako financiramo številna študijska mesta, ki jih ne trg dela ne potrebuje.
Velik odstotek mladih še na informativnih dnevih februarja ne ve, kam naj se vpišejo in še manj je resnega razmisleka o nadaljnji življenjski in poklicni poti. Zato bi bilo morda smiselno na državni ravni omejiti študije kadrovsko prezasičenih poklicev na minimum in pod takimi pogoji, da se nanje lahko vpišejo le tisti, ki jim je tovrstni poklic življenjsko poslanstvo in so zanj pripravljeni narediti več. S tem bi zmanjšali brezposelnost, prišli do najboljših kadrov v posameznih poklicih in se izognili nepotizmu.
Istočasno bi bilo potrebno mlade načrtno usmerjati k študijem, ki usposabljajo za iskane in zaposljive poklice. Ob vsem denarju in znanju marketinga ne bi smelo biti pretežko popularizirati poklicev, ki omogočajo delo in dostojno življenje. In nenazadnje tudi nove davkoplačevalce. Seveda je to potrebno urediti na državni ravni in na področju celotnega izobraževanja, začenši z osnovno šolo.
Prevetriti se morajo akademski stolčki in finančni prejemki posameznih fakultet. Verjetno je tudi to eden od poglavitnih razlogov, da stanje ostaja takšno kot je. Ker če ni vpisanih študentov, ni denarja, ni delovnih mest, ni dodatkov…
Katera vlada bo imela toliko poguma, dolgoročne vizije in ljubezni do slovenskega naroda, da bo ugriznila v to kislo jabolko, zdržala pritiske in naredila red?
Osnovni namen univerze, poleg njene akademsko-raziskovalne vloge, je predajati znanje in študente usposobiti za trg dela.
Kaj si trg dela misli o delu univerze, pa si lahko ogledamo na spletni strani vsakega območnega Zavoda RS za zaposlovanje.
Dušenje gospodarstva in visokošolski baroni
Težava je, da univerze v glavnem delujejo nepovezano s trgom dela. Obnašajo se kot da živijo v nekem svojem svetu in so same sebi namen. Z poceni izgovorom akademske svobode in avtonomnosti ignorirajo ali ogorčeno obsojajo zdravorazumske pozive po nujnih reformah.
Ne vidijo ali ne želijo videti, da je trg dela z nekaterimi poklici že leta prezasičen in da nikakor nima smisla proizvajati letno nekaj deset novih diplomantov, ki končajo na Zavodu za zaposlovanje ali v boljšem primeru za šparovo blagajno. S tem se gospodarstvo dolgoročno duši in nazaduje.
Ni pošteno niti do davkoplačevalcev, ki te študente financirajo kot tudi ne do samih študentov, ki se po lagodnem študentskem življenju soočijo z bridko realnostjo trga.

Vloga države in usmerjanje mladih
Če ostanemo zgolj pri študiju in pustimo ob strani problematiko srednješolskega izobraževanja, ki se v Sloveniji žal še vedno deli na gimnazijsko in »tisto drugo«, je očitno, da država zaradi ljubega miru in političnih točk, tišči glavo globoko v pesek. Tako financiramo številna študijska mesta, ki jih ne trg dela ne potrebuje.
Velik odstotek mladih še na informativnih dnevih februarja ne ve, kam naj se vpišejo in še manj je resnega razmisleka o nadaljnji življenjski in poklicni poti. Zato bi bilo morda smiselno na državni ravni omejiti študije kadrovsko prezasičenih poklicev na minimum in pod takimi pogoji, da se nanje lahko vpišejo le tisti, ki jim je tovrstni poklic življenjsko poslanstvo in so zanj pripravljeni narediti več. S tem bi zmanjšali brezposelnost, prišli do najboljših kadrov v posameznih poklicih in se izognili nepotizmu.
Istočasno bi bilo potrebno mlade načrtno usmerjati k študijem, ki usposabljajo za iskane in zaposljive poklice. Ob vsem denarju in znanju marketinga ne bi smelo biti pretežko popularizirati poklicev, ki omogočajo delo in dostojno življenje. In nenazadnje tudi nove davkoplačevalce. Seveda je to potrebno urediti na državni ravni in na področju celotnega izobraževanja, začenši z osnovno šolo.
Prevetriti se morajo akademski stolčki in finančni prejemki posameznih fakultet. Verjetno je tudi to eden od poglavitnih razlogov, da stanje ostaja takšno kot je. Ker če ni vpisanih študentov, ni denarja, ni delovnih mest, ni dodatkov…
Katera vlada bo imela toliko poguma, dolgoročne vizije in ljubezni do slovenskega naroda, da bo ugriznila v to kislo jabolko, zdržala pritiske in naredila red?
Povezani članki
Zadnje objave

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
11. 12. 2023 ob 18:41

Kanada ima rešitev za duševne težave in samomorilnost: pomoč pri samomoru in evtanazija
11. 12. 2023 ob 13:06

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?
10. 12. 2023 ob 17:07

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50

Živa dediščina aleksandrink
10. 12. 2023 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50

Živa dediščina aleksandrink
10. 12. 2023 ob 16:15
Prihajajoči dogodki
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
DEC
11
Večer Dvořakovih samospevov
20:30 - 22:00
DEC
12
V objemu odvisnosti: okrogla miza o odvisnosti
18:00 - 19:30
DEC
12
Pravljično Celje: Pravljični gala balet
18:00 - 20:00
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 20:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07
1 komentar
romanje
Hvala za lepe in spodbudne besede (čeprav malo pretirane :) ).
Sicer pa res izgleda, da marketing deluje s polno paro, kar se tiče pridobivanja novih študentov. Očitno pa ni interesa, da bi deloval še v smeri popularizacije potrebnih poklicev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.