Strel, ki je bil ob vdoru v Kapitol usoden za veteranko ameriških letalskih sil (video). Se na Trumpovo "nasilno drhal" lahko strelja?!

Uredništvo
Vir foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupino, ki je v sredo vdrla v Kapitol, so pretežno sestavljali moški, a kljub temu je bila med »nasilno drhaljo«, kot je protestnike imenoval slovenski politik Marjan Šarec, žrtev policijskega strela ženska.

Ko je skupina izgrednikov razbila steklo na vratih, ki vodijo v govorniško preddverje Kapitola, je bila med njimi tudi Ashli Babbitt, ki je poskušala splezati v osrednji del. Po strelu v zgornji del trupa je bila v kritičnem stanju prepeljana v bolnišnico, kasneje pa je tam umrla. Kongresni policist, ki jo je ustrelil, je bil po strelu poslan na dopust.

Kdo je bila ustreljena, ali je bil strel proti njej sprožen upravičeno in kako se v javnosti tokratni policijski strel interpretira v primerjavi s smrtjo temnopoltega Georga Floyda ob grobi policijski akciji, ki je sprožila množične pozive h končanju policijskega nasilja in ukinitvi policije širom ZDA?



Ustreljena 35-letnica je 14 let služila ameriškim letalskim silam, tudi v Afganistanu in Iraku


Ustreljena je bila 35-letna Ashli ​​Babbitt, rojena v Kaliforniji, veteranka ameriških letalskih sil, v katerih je službovala 14 let. Babbittova, ki je bila po rodu iz San Diega, je v ameriških letalskih silah služila v Afganistanu in Iraku, z nacionalno gardo pa je bila napotena tudi v Kuvajt in Katar, je za medije povedal njen nekdanji mož. Kot je dejal, je bila Babbittova po karakterju samozavestna in glasna, a tudi skrbna, premišljena in ljubeča.

"Oboževala je svojo državo in delala je tisto, kar se ji je zdelo prav, da je podpirala svojo državo. Pridružila se je podobno mislečim, ki imajo radi tudi svojega predsednika in svojo državo," je za Fox News povedal Aaron Babbit, s katerim se je pred kratkim poročila. "Izrazila je svoje mnenje in zaradi tega je bila umorjena," je še dejal.

Ameriški mediji so ob poročanju o njej izpostavili, da je na družabnih omrežjih izražala podporo predsedniku Trumpu in delila njegove izjave in navedbe o volilnih prevarah.

Je bilo streljanje upravičeno?


Čeprav je iz posnetkov jasno, da je plezala na vrata, pa ženska ni bila oborožena. Domnevno policist, ki jo je ustrelil, tudi ni videl, da so bili neposredno za Babbitovo med njenim plezanjem na vrata že oboroženi policisti v polni bojni opremi.

Policija streljanje še preiskuje, strokovnjaki za policijsko streljanje pa so pri ocenah upravičenosti streljanja zadržani. Joseph Giacalone, izredni profesor na John Jay College of Criminal Justice in upokojeni detektiv policijske uprave New York City, je za Washington Post dejal, da bo zaradi kaotične narave dogajanja preiskava zapletena, saj je bila stavba Kapitola zasedena, policistov pa premalo.

Ron Martinelli, forenzični kriminolog in upokojeni policist, je dejal, da je prezgodaj za sklep o streljanju, a da se je to zdelo problematično, saj dejstvo, da se je Babbittova plazila skozi okensko steklo, ni dovolj za streljanje. "Samo vstop ne pomeni neposredne grožnje za uporabo smrtonosne sile," je za časnik dejal Martinelli.

Dr. Lobnikar: »Če so varnostniki ocenili, da je bila ogrožena varnost varovane osebe, potem je v skladu z njihovimi postopki, da uporabijo strelno orožje.«


Mi pa smo za oceno uporabe sile prosili predstojnika Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede mariborske Fakultete za varnostne vede dr. Branka Lobnikarja. Poudaril je, da je ameriška ureditev glede uporabe strelnega orožja zaradi družbene realnosti in odnosa do orožja v ZDA drugačne od slovenske. Medtem ko je pri nas pristop na tem področju zelo restriktiven in se strelno orožje uporablja tako, da prizadene najmanjše možne posledice za posameznike, medtem ko je v ZDA doktrina, da »ko so izpolnjeni pogoji za uporabo orožja, se tega uporabi brez zadržkov. Edini cilj, ki mu morajo slediti, je, da zaščitijo varovano osebo.«

»Natančno ne morem oceniti, ali gre za upravičeno ali neupravičeno uporabo orožja, je pa dejstvo, da so protestniki vdrli v prostor ameriškega kongresa, ki je sam po sebi varovano območje in da so se v kongresu zadrževale varovane osebe. Če so varnostniki ocenili, da je bila ogrožena varnost varovane osebe, potem je v skladu z njihovimi postopki, da uporabijo strelno orožje,« je še navedel za Domovino.

Dvojna merila


Bivši slovenski predsednik vlade je z zadevo na hitro opravil s sodbo o "nasilni drhali" ...



...  družbena omrežja pa so polna bolj poglobljenih in konkretiziranih sodb tragičnega dogodka. Na eni strani sodb so podporniki Babbittove, ki menijo, da je herojka in simbol boja za pravičnost proti nepravičnim volitvam, na drugi pa obtožbe o tem, da je šlo za teroristko, ki si je zaslužila umreti.

Javnost in mediji vlečejo tudi vzporednice z ubojem temnopoltega moškega s kriminalno preteklostjo, Georgea Floyda, ki je umrl potem, ko mu je policist po aretaciji zaradi plačila s ponarejenim bankovcem za 20 dolarjev devet minut klečal na vratu. Še bolj podoben primer je ustrelitev še enega Afroameričana s kartoteko, Jacoba Blakea, potem ko se je sklanjal v avto po nož, zaradi česa so na protest, spodbujen s strani košarkarske velezvezde LeBrona Jamesa prekinili celo NBA ligo in še nekatere druge športne lige v ZDA.

V primeru Babbittove je namreč šlo za žensko, ki je leta služila domovini, prišla na desničarski shod v podporo Donaldu Trumpu in bila v kaosu ustreljena s strani temnopoltega policista. Pri Floydu in Blakeu pa je šlo za obratno situacijo - posredovanje belopoltih policistov po kaznivem dejanju ter sledeča uporaba prekomerne sile.

Medtem ko je o smrti Floyda zaradi posredovanja belopoltega policista ter o ustrelitvi Blakea pisal ves svet, in so mediji početje nekdanjih kriminalcev tudi deloma opravičevali in pisali o sistemskem nasilju policistov nad temnopoltimi, je pri Babbittovi zgodba drugačna. Pisanja o ozadju njene smrti je manj, prav tako poskusa razumevanja, zakaj se je pred ameriškim kongresom zbrala nepopisna množica protestnikov, katerih del je nazadnje vdrl v kongres.

Namesto pisanja o statistikah strelov temnopoltih policistov na belo žensko, pa je sedaj brati zapise o tem, da primer Babbitove dokazuje, da ima ameriška vojska težave z belim supremacizmom.

KOMENTAR: Uredništvo
Bodo sledili protesti, odpadle tekme, pokleknili vplivneži in politiki?
Boleče je gledati, kako so človekove pravice pogojene s podporo pravemu političnemu kandidatu. Kako dvojna merila ustvarjajo drugorazredne državljane in so ljudje, ki pravijo, da si je Ashli Babbit zaslužila strel, ljudje, ki zahtevajo proteste in klečanje belopoltih, ko nasilnega prestopnika ustrelijo med napadom na policijo. Medtem ko slovenski opozicijski voditelji vlečejo vzporednice z domačo sceno, je smiselno vprašanje, ali se s streli na "nasilno drhal" Marjan Šarec strinja? Upamo, da ne. In če ne, če v njih vendarle vidimo ljudi, a je takšen besednjak, ne glede na to ali podpirano ali zavračamo cilje protestniških skupin ter način, na katerega jih skušajo doseči nesprejemljiv, prispevek k umirjanju ali razpihovanju strasti, ki na koncu pripeljejo do tovrstnih tragičnih dogodkov?!? Odgovor nam je verjetno znan. Za uveljavitev lastnih političnih ciljev postajamo vse bolj podobni ZDA in prav tako nezmožni vzpostaviti za vse enake kriterije odnosa do protestov, hujskanja, nasilja, in nazadnje smrti. A odgovor je v iskanju vzrokov - v ZDA za množični protest, za jezo ljudi, ki ne verjamejo v pravičnost volitev oz. za krizo demokracije, pri nas za krizo, ker demokracije še nismo uspeli zares vzpostaviti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Propadajoči eksperiment progresivcev: Nekoč cvetoči San Francisco umira na obroke
  • 20. 07. 2023
»Velike sile bi morale sprejeti, da sta na nebu dve sonci,« o Kitajski in ZDA razlaga madžarski premier Orban
  • 26. 07. 2023
Odstop od nakupa boxerjev: pesek v oči javnosti na škodo Slovenske vojske
  • 19. 06. 2023