Stanovanjske politike se ne rešuje z uničevanjem turizma, rešitve so drugje

Po odložilnem vetu državnega sveta se je v DZ ponovno vrnila novela zakona o gostinstvu, ki za potrditev potrebuje absolutno večino, torej 46 glasov poslancev. Zakon med drugim ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin, kar najbolj deli koalicijo in opozicijo. »Živimo v času stanovanjske krize s kroničnim pomanjkanjem stanovanj,« je razlog za regulacijo navedel državni sekretar Matevž Frangež. Poslanec Anže Logar pa je izpostavil, da zakon ne rešuje, ampak le ustvarja nove probleme – pri tem pa nesorazmerno bremeni najbolj prodoren del slovenskega turizma, male ponudnike. »Zakon o gostinstvu posega v dejavnost radikalno in uničevalno, poleg tega pa ni skladen s krovno evropsko regulacijo,« so ponovno opozorili v Združenju sobodajalcev.

»Glavnina javne pozornosti o zakonu o gostinstvu je bila posvečena regulaciji kratkotrajnega najema, čeprav z zakonom urejamo tudi bolj prilagodljiv obratovalni čas in manjše administrativne obveznosti gostincev ter hkrati ukrepe za večjo kakovost naše gostinske ponudbe,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, ki je poslance hkrati pozval k ponovni podpori zakona. Po njegovih besedah nagla rast kratkotrajnega najema seli stanovanja s trga dolgotrajnih na trg kratkotrajnih najemov, stanovanje je postalo naložba, ta fenomen pa sili cene najemov in stanovanj navzgor – to sta med drugim pokazali dve študiji uglednih institucij, je dejal. Ciljana regulacija bi v mestih in krajih, kjer kratkotrajni najem povzroča nedostopnost stanovanj, stanje izboljšala. Veljala bo časovna omejitev, ki pa jo bo lahko občina po potrebi spremenila.

Zakon o gostinstvu sicer uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni, občina pa omejitev lahko spremeni na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Zakon določa tudi nekatere splošne pogoje za kratkoročno oddajanje, npr. soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi, soglasje lastnikov mejnih stanovanj in vpis v register nastanitvenih obratov. »Verjamem, da smo na koncu izbrali dobro kombinacijo ukrepov, ki omogočajo dobrodošlo dopolnjevanje turistične ponudbe tam, kjer nimamo izzivov z dostopnostjo stanovanj, hkrati pa strožje omejitve s pravico in odgovornostjo občin, da to pravico bodisi zaostrijo ali omilijo,« je dejal Frangež in dodal, naj bo stanovanje dom in ne naložba.

Anže Logar (Demokrati) je ocenil, da je bil veto Državnega sveta nujen odziv na škodljiv zakon, ker namesto spodbujanja duši eno ključnih gospodarskih panog – turizem. Zakon rešuje napačen problem na napačnem mestu. »Osrednji problem zakona je, da skuša enega največjih izzivov naše družbe reševati na plečih zasebnih sobodajalcev,« je poudaril in pojasnil, da se je država – namesto, da bi aktivirala več kot 160 tisoč praznih stanovanj po Sloveniji – odločila za dodatno administrativno omejitev in se z omejitvami spravila na približno 14 tisoč nastanitvenih enot, ki jih pretežno oddajajo mali ponudniki. S tem se po Logarjevi oceni ustvarja lažni narativ, da bo ta zakon rešil stanovanjsko krizo, kar se seveda ne bo zgodilo.

»Gre za napad na svobodno podjetniško pobudo, zakon nesorazmerno bremeni sobodajalce, ki so s trdim delom in svojimi vložki ustvarili svoje majhne lastne uspešne zgodbe. Niso breme države, prispevajo v proračun,« je opozoril in dodal, da so temelj naše turistične ponudbe pod geslom »Turizem smo ljudje«. Po Logarjevih besedah je to seveda tudi lobističen zakon, hotelirji si manejo roke. Kot je dejal Logar, ta zakon uveljavlja nelogičen centralističen pristop. Namesto da bi opolnomočil lokalne skupnosti, ki najbolje poznajo svoje razmere – potrebe v Piranu, Ljubljani in Bohinju se namreč bistveno razlikujejo – uvaja enotno rešitev za celotno državo. »Logika 'omejimo vse, nato pa naj občine popravljajo' je zgrešena in v nasprotju s sodobnimi praksami v Evropi,« je poudaril in ponovil opozorilo Državnega sveta: »Stanovanjske politike se ne rešuje z uničevanjem turizma na podeželju, rešitve so drugje.« 

Zakon uničevalno posega v dejavnost in tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo

V Združenju sobodajalcev so ponovno opozorili na zavajajoče trditve predlagatelja, da je zakon v sedanji obliki omiljena različica predhodne različice predloga in da se omejevanje dejavnosti nanaša zgolj na nekatere občine, kar vsekakor ni res. »Novela Zakona o gostinstvu posega v dejavnost radikalno in uničevalno, poleg tega pa ni skladen s krovno evropsko regulacijo,« so opozorili in dodali, da je zavajajoča tudi trditev predlagatelja, da zakon uvaja obveznost vpisa v register. To je bilo uzakonjeno že leta 2016, nacionalni register nastanitvenih obratov (RNO) pa je bil vzpostavljen že leta 2018.

Novela zakona bi, po besedah sobodajalcev, skladno s krovno evropsko regulacijo (Uredba EU 2024/1028) morala vzpostaviti oglaševanje na rezervacijskih platformah z edinstveno identifikacijsko številko na ravni posamezne nastanitvene enote, pa vendar tega ne implementira.To v praksi pomeni, da bodo slovenski ponudniki z več sobami ali apartmaji s koncem maja prihodnje leto na Airbnb ali Bookingu lahko oglaševali le eno samo nastanitev, saj skladno z evropsko uredbo te platforme ne bodo smele sprejemati vpisa več enot pod isto številko. Po analizi strokovnega sveta Združenja sobodajalcev bo ukrep prizadel več kot tretjino vseh slovenskih ponudnikov (4.430 od 12.597 vpisanih v register), med njimi so večinoma tisti, ki dejavnost opravljajo v samostojni stanovanjski hiši, torej v primestnih predelih ali na podeželju.

Po analizi strokovnega sveta Združenja sobodajalcev bo ukrep prizadel več kot tretjino vseh slovenskih ponudnikov.

Novela Zakona o gostinstvu je tudi v nasprotju v veljavnim pravilnikom za kategorizacijo sob, kar bo onemogočalo oddajanje večposteljnih sob. Ker je večina sob v ponudbi dvoposteljnih, bo po ocenah strokovnega sveta Združenja sobodajalcev to prizadelo poslovanje okrog tisoč sobodajalcev po vsej Sloveniji. Svoje sobe so opremili povsem skladno z veljavno regulacijo – pa vendar jih od 1. januarja 2026, če bo zakon potrjen, naenkrat ne bodo mogli več uporabljati na predviden način. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da so po istem pravilniku zgrajene in opremljene tudi hotelske sobe, vendar teh novela Zakona o gostinstvu ne zadeva.

Novela zakona uvaja tudi že večkrat izpostavljeno časovno omejevanje dejavnosti, kar je po besedah sobodajalcev, navkljub sklicevanju na vzore iz tujine, povsem v nasprotju s slovensko regulacijo. V skladu s slednjo morajo poslovni subjekti, ki so fizične osebe kot sobodajalec ali samostojni podjetnik, plačevati redne mesečne prispevke. V tem primeru isti zakon, ki določa, da mora ta poslovni subjekt zaradi oglaševanja imeti celo leto dejavnost aktivno, istočasno določa še možnost časovnega omejevanja dejavnosti na celo do 30 dni. »To je tudi iz ekonomskega vidika nevzdržno,« so zatrdili.

Kakšna je lahko javna korist uničevanja slovenskega sobodajalstva?

Predlagatelj zakona se pri tem naslanja na stanovanjske učinke, ki naj bi jih imela novela zakona, pa vendar pri tem ne zmore ovrednotiti dejanskih učinkov, ki naj bi jih zakon prinesel. Dejstvo je, da sodeč po rezultatih letošnjega Sobodajalskega barometra kar 85 odstotkov sobodajalcev ne bi oz. ne more oddajati svojih nastanitev dolgoročno. Tu je treba upoštevati tudi primernost teh enot za dolgotrajno bivanje, samo lokacijo in dejstvo, da v univerzitetnih središčih številne nastanitve večino leta gostijo študente. Govora je torej kvečjemu o dobri desetini odstotka stanovanjskega fonda.

Po drugi strani pa je vprašljiva tudi logika sorazmernosti takšnega ukrepa, saj je finančni minister Klemen Boštjančič opustitev uvedbe nepremičninskega davka, ki naj bi bil sredstvo za aktivacijo 165 tisoč praznih stanovanj (20% celotnega fonda) v državi, argumentiral prav s pomanjkljivim varstvom pravic najemnikov v Stanovanjskem zakonu. Je ta pravni okvir v tem primeru pravšnji za to, da se ponudnike zasebnih nastanitev sili k opuščanju dejavnost? »Že iz samih učinkov zakona je razvidno, da so v ozadju neki drugi partikularni interesi po uničevanju dejavnosti, zato nas posebej prizadenejo izjave resornega ministrstva, da želijo z zakonom dati tržni signal panogi, da se ne izplača. Gre za panogo, ki je lani ustvarila skupaj 183 milijonov evrov prometa, pri čemer gre upoštevati še štirikratnik multiplikativnih učinkov na povezane dejavnosti. Poslovni subjekti iz naše dejavnosti so leta 2023 poravnali za 10,3 milijona evrov davčnih obveznosti, kar je več kot vsi hotelirji skupaj. Glede na ustvarjen promet plačajo tudi 7-krat več davka kot slednji. Polnijo tudi številne druge proračune, zato so takšne izjave sila neodgovorne, če ne celo nedopustne glede na trenutno gospodarsko situacijo,« je opozorila predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman.

»Že iz samih učinkov zakona je razvidno, da so v ozadju neki drugi partikularni interesi po uničevanju dejavnosti.«