Spomin na Srebrenico tudi ob novoodkritem slovenskem grobišču

Vir: Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Danes mineva 25 let od genocida v Srebrenici, ki se je od 11. do 19. julija 1995 zgodil nad okrog 8300 možmi in dečki. V ta namen danes v Potočarih pri Srebrenici poteka spominska slovesnost, na kateri se bodo poklonili žrtvam in pokopali posmrtne ostanke še devetih žrtev. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še vedno iščejo.

Skoraj sočasno sta dva jamarja med topografsko raziskavo v enem od brezen v Kočevskem rogu odkrila človeške posmrtne ostanke. Z raziskavo so začeli včeraj in po delnem iznosu odkrili posmrtne ostanke vsaj 35 oseb. Večinoma gre za moške, morda je med njimi ena ženska. Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb.

Domnevno novo morišče s pomrtnimi ostanki novomeške domobranske skupine


Novomeški jamarji in arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta so z raziskavo začeli včeraj. Po domnevah dr. Dežmana gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. “Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili,” je zapisal Dežman.

Raziskovalci so pričakovali, bodo posmrtne ostanke te skupine našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, a po besedah dr. Dežmana so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. “Glede na odkrite  predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške,” še meni raziskovalec.

Brezno pod Macesnovo gorico največje slovensko morišče in grobišče


Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021,” je zapisal dr. Dežman.

Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot. Tako se poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem Rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?” se sprašuje.

"Če obsojamo zločine v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugje po Sloveniji"


Zgodovinar je hkrati ob spominu na žrtve genocida v Srebrenici opozoril, da ta ni bil posledica maščevanja, ampak načrtovana morilska akcija, ukazana z najvišje ravni.

“Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugje po Sloveniji. Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodelujeje še poudaril dr. Dežman.

Genocid v Srebrenici je bil uradno priznan šele leta 2007, na mednarodnem sodišču za vojne zločine je bilo zaradi njega obtoženih 20 ljudi. 16 so jih obsodili, enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Vsi postopki še niso končani.

Zgodba Bošnjaka, ki se je soočil s Srebrenico in pobitimi v povojnih pobojih na Slovenskem


Tako Slovenske povojne poboje kot tudi genocide v Srebrenici povezuje tudi slovenski igrani film Rudar, režiserke Hanne Slak, o katerem smo na Domovini že pisali. Film predstavi resnično zgodbo Bošnjaka Mehmedalija Alića, doma iz Srebrenice, ki se je soočil z grozotami tamkajšnjega pokola, bil med izbrisanimi, kasneje pa je kot rudar dobil delo v zasavskem rudniku, kjer je moral odkopati rov, ki je bil od 2. svetovne vojne zazidan – Rov Barbara.

KOMENTAR: Uredništvo
Nikoli več - ne v Srebrenici, ne pri nas
Kot poudarja Dežman, v Sloveniji ni edini dan v letu, ko velja pozivati "Nikoli več" le dan spomina na grozljiv genocid v Srebrenici. Na enak način, kot so bili fantje in možje ubiti tam, so bili namreč tudi na slovenskih tleh po vojni brez sojenja s strani nelegalne vojske ubiti številni. Njihovi posmrtni ostanki še vedno ležijo v številnih kraških breznih in namesto soočenja z resnico, jasne obsodbe teh zločinov in dostojnega pokopa, se v njihovem primeru v posameznih družbenih in političnih skupinah dogaja predvsem sprenevedanje, pogleduje se stran in zgodovina ostaja nerazčiščena, narod pa ne more doživeti sprave. "Nikoli več" naj velja povsod in za vse zločine te vrste.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike