So državni gozdovi slovenski ali strankarski?

O podjetju Slovenski državni gozdovi smo pisali že dvakrat. Pred in po ustanovitvi. Ne ravno pozitivno. Očitali smo jim, da nekatere vladne stranke v času, ko ves svet teži k privatizaciji, ustanavljajo državno podjetje z namenom ustvarjanja kanala za dotok denarja in odličnih delovnih mest za svoje zaslužne člane … Dopuščali pa smo seveda tudi možnost in upanje, da se motimo.

In, kaj lahko rečemo o tem danes, z dvoletno časovno distanco?

To, da žal v gozdarski stroki in tudi gospodarstvu danes težko najdeš strokovnjaka (ki ni zaposlen na SIDG in ni član SD, DeSus ali SMC), ki je zadovoljen z delovanjem državnega podjetja. Mnogi pa so se seveda prilagodili situaciji, drugega jim pač ni preostalo in so tiho.

 Od obljub ob ustanovitvi ostalo malo

Obljube ministra Židana o tem, da bosta slovensko gozdarstvo in lesna industrija zacvetela, da se bo uredila gozdna infrastruktura, da bo naše naravno bogastvo zaščiteno … se danes žal niso uresničile. Le kako bi se?

Umetna in izsiljena ustanovitev državnega podjetja je najprej povzročila propad mnogih podjetij, ki so bila prej vezana na koncesije (daleč od tega, da bi bila ta ureditev idealna) in posledično izgubo številnih delovnih mest.

Potem so, ker seveda svoje opreme za gozdarjenje niso imeli, sistematično objavljali razpise in povzročili predvsem to, da so se prej propadla podjetja z mehanizacijo na novo organizirala, se prijavljala na razpise in prejšnje delavce najemala pač glede na pridobljene posle. S tem pa stotine delavcev, ki so imeli prej redno in varno zaposlitev, pahnila v negotov položaj. Ki je mimogrede slabši od prekarnega dela, ki ga tako radi kritizirajo v vladnih strankah.

Sladko kadrovanje…

Najprej so se vladne stranke kregale o sedežu podjetja. Potem se dolgo niso mogle dogovoriti, kdo bo najprimernejši za direktorja. Po hitrem postopku so odstavili prvega direktorja, ki je dajal nekaj upanja in katerega dobro ime so (vsaj videti je bilo tako) zlorabili za čist začetek. Potem ni bilo več sprenevedanj. Zadnjemu direktorju se sploh ne zdi sporno, kot je za Dnevnik sam izjavil, da je prišel v nebesa in da je bil že čas. Niti ne bomo populistični in se obregali ob drag vozni park, plače višje od predsedniških…

Nekako se zdi, da se vladne stranke v odhodu, še vedno prerivajo kdo bo imel prevladujoč vpliv. Tako se kadrovske menjave dogajajo kot po tekočem traku.

Svetovanja …

Saj je skoraj smešno, toda kot je pisal časnik Finance, državno podjetje že na samem začetku namenja nenavadno visoke vsote za marketing in piar.

Velja pa poudariti, da vsaj po našem mnenju, niso preplačali niti centa. Komunikacija z javnostjo je namreč na zelo visokem, skoraj literarnem nivoju. Intervjuji in izjave so zaviti v tako lep celofan, da se zunanji opazovalec za trenutek vpraša, kako so drevesa pred ustanovitvijo državnega podjetja sploh rasla.

Vedno odgovarjajo na nivoju. Potrpežljivo in uglajeno zavračajo očitke. Sicer brez vsebinskih odgovorov, a širše javnosti to očitno ne moti.

Tudi na svoji spletni stranki odgovarjajo na vsak očitek z več ali manj istimi floskulami. Nazadnje bivšemu strankarskemu kolegu Janku Vebru, ki je po izstopu iz stranke podal nekaj zelo konkretnih očitkov. Odgovorili so, da ne pozna situacije od blizu, ga vljudno povabili, naj jih obišče na sedežu družbe v Kočevju, da mu bodo z veseljem vse razložili …

Dovolj tehtna razlaga za povprečnega volivca? Ne bi smela biti, ker so v ozadju naslednja dejstva: J. Veber je bil leta ključna oseba stranke SD. Nekdanji podpredsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dolgoletni župan Kočevja. Je mogoče, da bi ne poznal ozadja do potankosti?

Njihov piar spominja na piar strank SD in Desus. Ki je v bistvu genialen in pozna dušo posttranzicijskega človeka do obisti. Poslušaj, potem očitek vljudno zavrni, prijazno razloži nekaj čisto drugega kot so te vprašali, malo se naredi užaljenega in spelji temo drugam.

Dobički podjetja iz preprodaje v Avstrijo

Čeprav se minister hvali z dobički podjetja in s tem, da ves les prodajo v Sloveniji, žal pozabi povedati, da ga v veliki meri prodajo preprodajalcem z lesom, ki ga prodajo naprej v Avstrijo. Tako, da se ni glede tega od ustanovitve Sidg spremenilo čisto nič, le žep v katerega odteka denar. S tem, da so bili prej del tega denarja deležni tudi zaposleni, ki so imeli spodobne plače, primerno opremo in mehanizacijo. Danes je to divji zahod.

Slovenska lesna industrija še vedno hira, pred kratkim pa so ostali še brez lesa. Tudi njihov očitek in vprašanja o tem, kam je šel les, so nadvse prijazno zavrnili.

Nedavno so sicer sklenili dolgoročne pogodbe za dobavo lesa, ki imajo za pogoj lastno predelavo. To je gotovo korak v pravo smer.

Drugi očitek stroke pa je, da se hvalijo z dobički, obenem pa namenijo izjemno nizek del sredstev nazaj v gozd (v sanacijo, varstvo, nego, infrastrukturo…).

Kaj zdaj?

Hoteli ali ne, državno podjetje je tukaj. Čeprav na začetku močno spolitizirano, nam ne preostane drugega kot upanje, da bodo sčasoma na ključna mesta prišli ljudje, ki bodo imeli še kakšne druge reference kot zgolj članstvo v pravi stranki.

Kajti kot vemo, je v gospodarstvu možno marsikaj. Tudi dobro delati, dobro zaslužiti, pošteno plačati, modro gospodariti… Je to možno  v državnem podjetju? Težje, ampak gotovo. Je možno v državnem podjetju Sidg? Kdo bi vedel? Gotovo njihova piar služba ….