Slovensko priznanje Palestine ni nič več kot ideološki cilj domače levice
V zadnjem času lahko spremljamo neverjeten trud določenih sil na strani levice, da bi Slovenija priznala Palestino. Priznanje Palestine je nekaj povsem nepotrebnega in diplomatsko zgrešena poteza – kot denimo ponujanje za mediacijo med Rusijo in EU. Tako dejanje nas samo postavlja med države, ki očitno ne razumejo geopolitičnih tokov in popolnoma nerealistično opazujejo dogajanje okoli sebe.
Da je entiteti priznan status države, ta potrebuje mnogo več, kot priznanje držav na svetu. Država nastane, ko izpolni tri kriterije, ki jih za nastanek države predpisuje mednarodno pravo. V skladu s temi kriteriji mora entiteta imeti določeno ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast oziroma organizacijo, neodvisno od drugih držav. V primeru Palestine je jasno, da ne izpolnjuje tretjega kriterija, saj nima organizacije, neodvisne od Izraela.
Palestina namreč nima ozemeljske kontigvitete (medsebojno povezanega ozemlja), s tem pa tudi ne neodvisnosti od judovske države.
Priznanje Palestine s strani Slovenije ne bo prineslo nobene razlike za Palestino. Trenutno jo priznava 136 držav sveta. Od tega le dve članici varnostnega sveta OZN – Rusija in Kitajska. Od 28-ih držav članic Evropske unije pa Palestino priznava le 6 držav. Palestina potrebuje rešiti veliko drugih težav, če želi implementirati tako imenovano »rešitev dveh držav«, po kateri bi obstajali dve ločeni državi, Palestina in Izrael.
Brada simpatije med slovensko levico, ponosno dedinjo komunističnega režima, in Palestino je tako dolga, da bi jo zavidal celo kralj Matjaž. Že tekom druge svetovne vojne, ko so naši komunisti paktirali z nacisti, je arabski svet Hitlerja spremljal s simpatijami. Tedanji palestinski vodja Huseini je iz angleško zasedene Palestine pobegnil v Berlin in na pot do tja v Bosni ustanovil dve SS diviziji Handžar. Da bi bila njegova podpora fašistični koaliciji popolna je Huseini svojega nečaka, kasnejšega voditelja PLO Arafata, poslal v Mussolinijev Rim.
Arafat se je kasneje v svoji teroristični karieri naslonil na Sovjetsko zvezo in njen KGB. Antiimperialistična fronta je pač ostala zavezana svojim primarnim ciljem – boju proti Veliki Britaniji, Franciji ipd. KGB je nudil vojaško podporo PLO-ju ves čas hladne vojne.
In ob boku Palestine je stala tudi Jugoslavija. Priznanje Palestine je tako le ideološka zmaga slovenske levice, ki podpira antisemitsko politiko palestinskih teroristov in uresničuje politiko svojih predhodnikov. Kajti, če bi načelno podpirali pravico do samoodločbe, bi lahko dvignili glas tudi za Tibet in Tajvan. Ampak verjetno ne bi radi razjezili svojih starih prijateljev v Pekingu, kajneda.
Cerarjeva vlada se očitno na vse pretege trudi zadovoljiti majhne predvolilne "mafijske" potrebe svojih koalicijskih partnerjev. Aktualno dogajanje od idej o priznanju Palestine do zviševanja minimalne plače in organizacije protestov ni nič drugega kot predvolilno prerivanje v startni liniji kampanje za parlamentarne volitve v začetku junija.
Taki predvolilni bonbončki na mednarodnem paketu nas drago stanejo, saj nas še bolj jasno oddaljujejo od zavezništev, h katerim smo v preteklosti pristopili in kamor Slovenija naravno spada.
Ta vlada nas spravlja v vrečo ostalega Balkana, ki je bil vedno zaveznik Rusije. In že samo to neodgovorno početje bi moralo biti dovolj, da Erjavec ne bi smel biti nikoli več slovenski zunanji minister.
Palestina kot država
Da je entiteti priznan status države, ta potrebuje mnogo več, kot priznanje držav na svetu. Država nastane, ko izpolni tri kriterije, ki jih za nastanek države predpisuje mednarodno pravo. V skladu s temi kriteriji mora entiteta imeti določeno ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast oziroma organizacijo, neodvisno od drugih držav. V primeru Palestine je jasno, da ne izpolnjuje tretjega kriterija, saj nima organizacije, neodvisne od Izraela.
Palestina namreč nima ozemeljske kontigvitete (medsebojno povezanega ozemlja), s tem pa tudi ne neodvisnosti od judovske države.
Priznanje Palestine s strani Slovenije ne bo prineslo nobene razlike za Palestino.
Priznanje Palestine s strani Slovenije ne bo prineslo nobene razlike za Palestino. Trenutno jo priznava 136 držav sveta. Od tega le dve članici varnostnega sveta OZN – Rusija in Kitajska. Od 28-ih držav članic Evropske unije pa Palestino priznava le 6 držav. Palestina potrebuje rešiti veliko drugih težav, če želi implementirati tako imenovano »rešitev dveh držav«, po kateri bi obstajali dve ločeni državi, Palestina in Izrael.
Nacisti, komunisti in Palestinci
Brada simpatije med slovensko levico, ponosno dedinjo komunističnega režima, in Palestino je tako dolga, da bi jo zavidal celo kralj Matjaž. Že tekom druge svetovne vojne, ko so naši komunisti paktirali z nacisti, je arabski svet Hitlerja spremljal s simpatijami. Tedanji palestinski vodja Huseini je iz angleško zasedene Palestine pobegnil v Berlin in na pot do tja v Bosni ustanovil dve SS diviziji Handžar. Da bi bila njegova podpora fašistični koaliciji popolna je Huseini svojega nečaka, kasnejšega voditelja PLO Arafata, poslal v Mussolinijev Rim.
Priznanje Palestine je le ideološka zmaga slovenske levice, ki podpira antisemitsko politiko palestinskih teroristov in uresničuje politiko svojih predhodnikov.
Arafat se je kasneje v svoji teroristični karieri naslonil na Sovjetsko zvezo in njen KGB. Antiimperialistična fronta je pač ostala zavezana svojim primarnim ciljem – boju proti Veliki Britaniji, Franciji ipd. KGB je nudil vojaško podporo PLO-ju ves čas hladne vojne.
In ob boku Palestine je stala tudi Jugoslavija. Priznanje Palestine je tako le ideološka zmaga slovenske levice, ki podpira antisemitsko politiko palestinskih teroristov in uresničuje politiko svojih predhodnikov. Kajti, če bi načelno podpirali pravico do samoodločbe, bi lahko dvignili glas tudi za Tibet in Tajvan. Ampak verjetno ne bi radi razjezili svojih starih prijateljev v Pekingu, kajneda.
Današnja realnost
Cerarjeva vlada se očitno na vse pretege trudi zadovoljiti majhne predvolilne "mafijske" potrebe svojih koalicijskih partnerjev. Aktualno dogajanje od idej o priznanju Palestine do zviševanja minimalne plače in organizacije protestov ni nič drugega kot predvolilno prerivanje v startni liniji kampanje za parlamentarne volitve v začetku junija.
Taki predvolilni bonbončki na mednarodnem paketu nas drago stanejo, saj nas še bolj jasno oddaljujejo od zavezništev, h katerim smo v preteklosti pristopili in kamor Slovenija naravno spada.
Ta vlada nas spravlja v vrečo ostalega Balkana, ki je bil vedno zaveznik Rusije. In že samo to neodgovorno početje bi moralo biti dovolj, da Erjavec ne bi smel biti nikoli več slovenski zunanji minister.
Zadnje objave
Slovenščina v dobi umetne inteligence
23. 10. 2026 ob 9:00
Ave, Maria
23. 10. 2026 ob 6:00
Umik dela ameriškega diplomatskega osebja in premiki vojske
22. 10. 2026 ob 19:00
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
Plače rastejo, a povprečje je večini nedosegljivo
22. 10. 2026 ob 16:40
Po poletnem izboljšanju nov zdrs: potrošniki zadržani pri stanovanjskih načrtih
22. 10. 2026 ob 15:01
Ali je Slovenija pripravljena na nasilje levice?
22. 10. 2026 ob 12:50
Ekskluzivno za naročnike
Ave, Maria
23. 10. 2026 ob 6:00
BRIF: Sta s podporo Jankoviću dala Žavbi in Dule nezaupnico Golobu?
22. 10. 2026 ob 10:30
Po Islandiji (5/7): Večina Islandcev verjame, da troli res živijo
21. 10. 2026 ob 18:40
Prihajajoči dogodki
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
NOV
06
Tečaj za zaročence v Domu sv. Jožef
17:00 - 13:30
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Ja to, kar je napisal uporabnik nejo, se strinjam in bi še sam dodal - glede lažnivega poročanja jugoslovanskih medijev: za čas Jom-Kipurske vojne sem slišal o tem, da je lagal baje celo naš časnik Delo. Delo je imelo baje v pripravi naslovnico s poročili o veliki arabski zmagi, ki pa so jo morali nato zavreči, ker je preprosto Izrael premočno zmagal, beri prodiral na vse konce na Sinajski polotok in na Golansko planoto :) Pač naši režimski novinarji: šalabajzerji takrat, šalabajzerji danes :)
Jernej
Kopija sodi tudi sem. V sosednjem članku sem namreč napisal takle komentar:
"Joj, joj, kako dolgoročne so posledice nekega dogodka na dan 27. aprila 1941! Še bolj pa dokument z dne 16. sept. 1941, ko se je do danes in še v prihodnost zacementiral monopol KPS.
Kdaj se bomo rešili tega zla?"
tito ni bil samo Arafatov prijatelj, marveč je palestinskim teroristom nudil tudi jugoslovanski teren za treniranje terorističnih bojnih veščin.
Jugoslavija je bila vedno na strani Arabcev. Ko so Izraelci zasedli skoraj ves Sinaj, so jugoslovanski mediji trdili, da Združena arabska republika (ZAR) dosega sijajne bojne zmage.
Solženicin: "Če komunisti prenehajo lagati, propadejo v 14 dneh!"
Kraševka
Slavko, dobro si pojasnil. Naš Cerar, ki je prišel na oblast s trkanjem po prsih,kako je njegov cilj VLADAVINA PRAVA, pa bi priznal DRŽAVO, ki nima osnovanih še vseh pravnih temeljev. Kako to razumeti ?
Alojzij Pezdir
"Država nastane, ko izpolni tri kriterije, ki jih za nastanek države predpisuje mednarodno pravo. V skladu s temi kriteriji mora entiteta imeti določeno ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast oziroma organizacijo, neodvisno od drugih držav."
Za zdaj je jasno, da je oblast nad ozemljem Palestine po vseh mednarodno veljavnih kriterijih več kot vprašljiva, saj nikomur ni jasno, kdo v resnici (in v kolikšni meri) nadzira politični in vojaški položaj v Palestini ter pod nadzorom katere tuje države (ali več njih) je trenutno najvplivnejša politična ter vojaška organizacija Palestincev.
Več kot očitno pa je tudi, da v Palestini ni politične oz. vojaške organizacije in ne političnega ne vojaškega voditelja, ki bi bil pripravljen javno priznati ter zagotoviti pravico do obstoja državi Izrael in ki bi se bil na tej zavezi pripravljen pogajati z Izraelom za mirno sožitje ter strpno sobivanje v okviru mednarodno veljavnih pravnih norm ter medsebojnih veljavno sklenjenih dogovorov.
Kraševka
Dober članek v katerem nam avtor lepo oriše ZGODOVINO in povezavo - med Palestino, Nemčijo, Italijo in Rusijo. Ta zgodovinski oris potrdi staro reklo: " FAŠISTI, NACISTI, KOMUNISTI - ISTI".
V šoli smo se vedno učili, da je Hitler hotel iztrebiti Jude in seveda smo to vedno in še danes obsojali. Ko se pa poglobi v zgodovinske dokumente vidimo, da je HITLER bil v zavezništvu s PALESTINCI. Palestinski Huseini, pa je nečaka Arafata imel pri Musoliniju v Rimu. Naš Tito, ki je bil (ključavničar v Ljublani ?), potem pa RUSKI OFICIR, je tudi najprej kolaboriral s Hitlerjem in se po letu zavezal samo Rusiji. Tudi Rusija je preganjala Jude.
Tito, ko je bil maršal Jugoslavije, je vedno tesno prijateljeval z J. Arafatom. In sedaj, ko imamo že nekaj let na oblasti - "po Titu, Tita" - le nadaljujejo Titova prijateljstva. Iz tega je razvidno, zakaj Cerar (in Erjavec) tako hitijo, da bi med prvimi priznali PALESTINO. Mogoče jim je Tito tam pustil kaj denarja ? Konec petdesetih in začetku 60-tih let je Tito precej orožja s pomočjo ladje "Martin Krpan" prodajal v Arabski svet.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.