Slovenski delodajalci nič kaj obetavno o zaposlovanju, skrbi tudi visok padec BDP

People photo created by drobotdean - www.freepik.com
Eurostat je objavil tretjo oceno gibanja bruto domačega proizvoda  v državah z evrom in EU v prvem letošnjem četrtletju. BDP v državah z evrom se je glede na zadnje trimesečje lani skrčil za 3,6 odstotka, v celotni EU pa za 3,2 odstotka, kar pomeni malenkostno izboljšanje. Sredi maja je Eurostat ocenjeval, da se je BDP v državah z evrom skrčil za 3,8 odstotka, v uniji pa za 3,3 odstotka.

Kljub izboljšanju gre še vedno za najhujše četrtletne padce, odkar je Eurostat leta 1995 začel zbirati podatke. Evropski statistiki so ob tem spomnili, da so konec marca v veljavo že stopili ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Glede na številke o padcu BDP v prvem četrtletju je Slovenija na petem mestu po negativni vrednosti, pri zaposlenosti pa je naša država na pozitivni ničli, kar jo uvršča nekje na sredino vseh držav EU.

Nič kaj optimistične pa niso niti namere o zaposlovanju v naslednjem mesecu, saj v Sloveniji kar 7 % več podjetij načrtuje padec kot rast podjetja.

V zadnjem lanskem četrtletju sta območje z evrom in celotna EU beležila 0,1-odstotno gospodarsko rast. Glede na prvo četrtletje lani se je v prvih letošnjih treh mesecih BDP držav z evrom skrčil za 3,1 odstotka, članic EU pa za 2,6 odstotka. V četrtletju poprej je bila rast enoodstotna oz. 1,2-odstotna. Na letni ravni je krčenje najhujše od tretjega četrtletja 2009.



Na četrtletni ravni so v prvih treh mesecih štiri članice EU še beležile gospodarsko rast, in sicer so bile to Irska (+1,2 odstotka), Bolgarija in Romunija (po +0,3 odstotka) ter Švedska (+0,1 odstotka). V vseh ostalih članicah unije se je gospodarstvo skrčilo, in sicer najbolj v Franciji in Italiji (po -5,3 odstotka) ter Španiji in na Slovaškem (po -5,2 odstotka). Slovenija je beležila 4,5-odstotno krčenje, kar Slovenijo uvršča na peto mesto po najvišjem padcu BDP.


Znižanje zaposlenosti za 0,1%


Eurostat je objavil tudi podatke o zaposlenosti. V območju z evrom se je v prvem četrtletju 2020 glede na zadnje četrtletje 2019 število zaposlenih oseb zmanjšalo za 0,2 odstotka v državah z evrom in za 0,1 odstotka v EU. To je prvi padec od drugega četrtletja 2013 za območje z evrom in prvega četrtletja tega leta za EU.

V zadnjem četrtletju lani se je zaposlenost v državah z evrom okrepila za 0,3 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka.

Glede na prvo lansko četrtletje se je v začetku letošnjega leta zaposlenost v državah s skupno evropsko valuto in v EU povečala za 0,4 odstotka. V zadnjem četrtletju lani je bila rast 1,1- oz. enoodstotna.

Najvišjo rast zaposlenosti so na četrtletni ravni v prvem trimesečju beležile Litva (+1,6 odstotka), Malta (+1,3 odstotka) ter Hrvaška (+en odstotek). Največje padce pa so imele Španija (- en odstotek), Bolgarija (-0,9 odstotka) ter Portugalska, Slovaška in Švedska (po -0,5 odstotka). V Sloveniji je zaposlenost stagnirala, kar jo uvršča nekje v sredino.

 

Na podlagi podatkov o BDP in zaposlenosti Eurostat ocenjuje tudi produktivnost dela. Ta se je v prvem letošnjem četrtletju močno znižala. Kot pojasnjuje Eurostat, je namreč BDP močno upadel, medtem ko je bil vpliv koronavirusa na zaposlenost še precej omejen.

Raziskava: 7% več podjetij načrtuje padec kot rast podjetja


Da je optimizem za zaposlovanje pri slovenskih delodajalcih ob epidemiji covida-19 povsem pošel, kažejo tudi zaposlitvene namere za tretje četrtletje, ki so najslabše po letu 2013, kaže raziskava skupine Manpower.

Raziskava, ki je v Sloveniji zajela 388 podjetij kaže, da padec zaposlovanja med julijem in koncem septembra načrtuje 18 odstotkov delodajalcev, rast 11 odstotkov, 64 odstotkov pa jih sprememb v zaposlitveni strukturi ne predvideva, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval Manpower Group. Delež delodajalcev, ki napovedujejo padec zaposlovanja, je tako za sedem odstotnih točk večji od deleža delodajalcev, ki napovedujejo rast.

Padec zaposlovanja pričakujejo delodajalci v petih od sedmih v raziskavo zajetih gospodarskih panogah v Sloveniji. O najšibkejših zaposlitvenih namerah poročajo delodajalci v panogi gostinstva in hotelirstva. Delež delodajalcev, ki napovedujejo padec zaposlovanja, je tu za 13 odstotnih točk večji od deleža delodajalcev, ki napovedujejo rast zaposlovanja. Pozitivne so zaposlitvene namere ostale le v drugih proizvodnih sektorjih ter v panogi finančnih in poslovnih storitev.

Napovedi so se močno poslabšale tudi po regijah. Najbolj negativne zaposlitvene namere v sedmih letih so zabeležili v dveh od štirih v raziskavo zajetih regijah v državi, in sicer v osrednji in jugovzhodni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike