Slovenščina v institucijah Evropske unije: včasih v Bruslju zanjo bolje skrbijo kot doma (video)

Slovenščina je s tem, ko je postala ena izmed uradnih jezikov, vsaj na papirju dobila večjo zaščito, kot jo je imela kadarkoli prej.

Kako je s tem tudi v vsakdanjem in realnem življenju v EU institucijah, so spregovorili gostje okrogle mize o slovenskem jeziku in večjezičnosti v Evropskem parlamentu, ki jo je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Gostje so predstavljali tako politično kot administracijsko vejo Evropskega parlamenta. Sodelovali so slovenski evropski poslanci Milan Zver, Igor Šoltes, Franc Bogovič ter generalna direktorja za prevajanje in tolmačenje Valter Mavrič in Agnieszka Walter-Drop. Slednja imata do večjezičnosti prav poseben odnos, saj je ta bistveni element njunega poklica.

EU -  Združeni v raznolikosti

Večjezičnost je ena izmed ključnih idej Evropske unije, h kateri spada tudi enakopravnost vseh prisotnih jezikov. Ta ideja odseva ter je na nek način na zunaj viden simbol enakopravnosti držav, zbranih v Uniji.

V parlamentu je načelno enakopravnih 24 jezikov, ni pa čisto vedno tako, so v pogovoru omenili evropski poslanci ter pojasnili, da so sicer tolmači na plenarnih zasedanjih vedno na voljo, pri delu posameznih odborov pa ne nujno in si je potrebno včasih slovenski prevod izboriti.

Na plenarnih sejah evropski poslanci iz Slovenije drugače brez izjeme uporabljajo slovenščino in ne razumejo nekaterih svojih kolegov iz drugih držav, ki se včasih trudijo in govorijo v "večjih" jezikih. V svojem jeziku lahko poveš, kar želiš, v tujem pa zgolj tisto, kar znaš povedati.

Prednost materinščini ali večjezičnosti?

Jezik je ključen element kulturne in narodne identitete, tako da enakopravnost vseh jezikov posledično igra tudi vlogo pri ohranjanju različnih kultur in identitet, ki jih države nosijo s seboj.

Tako se je na okrogli mizi odprlo vprašanje poučevanja tujih jezikov v osnovnih šolah in  komu bi tu dali prednost - bi se morali otroci najprej dobro naučiti slovenščine, nato šele drugih jezikov, ali pa je bolj pomembno, da se z večjezičnostjo soočijo čim prej - primer slednjega je Luksemburg, kjer se v otroci v osnovni šoli učijo štiri različne jezike.

Do skupnega zaključka pri tem vprašanju strokovna javnost in povabljeni niso prišli, saj imata obe opciji lahko pozitivne in negativne posledice.

Vsekakor pa je na tem mestu bistvena misel, ki jo je izrekel Valter Mavrič in s katero se verjetno strinja veliko prevajalcev in tolmačev: "ni važno, koliko jezikov znamo govoriti, bistveno je poznavanje in obvladovanje lastnega maternega jezika."

Čeprav je ta misel letela bolj na prisotne študente prevajalstva, za katere velja kot nasvet, na kaj morajo biti pozorni, če želijo delati kot uspešni prevajalci, je lahko nasvet za vse, da se ne bo še naprej dogajalo to, na kar so govorci prav tako opazili: včasih se zdi, da je Bruslju bolj mar za skrb in ohranjanje slovenskega jezik kot Sloveniji.