Slovenija zdaj lahko dobi največji levo usmerjeni dnevni časopis

Glede na naklade slovenskih tiskanih dnevnikov, ki so zgolj še na tretjini tistih izpred desetletja, namera po združevanju Dnevnika in Večera ne čudi. Je pa nedvomno zanimivo, da 40 odstotni delež oglaševalskega prostora ni razumljen kot prevelika koncentracija na trgu tiska, sploh v luči tega, da je AVK pred leti prav zaradi tega prisilil družbo Delo, da proda svoj delež v Večeru. Kakorkoli, še bolj nenavadna je izražena skrb Društva novinarjev Slovenije in medijskega strokovnjaka Milosavljeviča nad povezovanjem notranjepolitične redakcije. Po Milosavljevičevi oceni bo takšna odločitev celo zaznamovala "področje pluralnosti medijev in zelo občutljiva vprašanja varovanja raznolikosti informacij in komentarjev, do katerih ima slovenska javnost možnost priti." Kakšno grožnjo pluralnosti in raznolikosti informacij in komentarjev ima Milosavljevič v mislih, je seveda veliko vprašanje, saj se združujeta nazorsko povsem kompatibilna medija, ki to raznolikost zagotavljata morda zgolj znotraj zelo ozko opredeljene leve nazorske usmeritve. Po drugi strani pa medijskih strokovnjakov s FDV in drugod ne skrbi pluralizacija na področju dnevnega tiska in slovenske medijske krajine na splošno. Ker če kje, bi se na makro nivoju lahko zaskrbljeno spraševali ali ima slovenska javnost možnost priti do raznolikih informacij in komentarjev. Sploh tista, ki se poslužuje predvsem kanalov televizije in tiska. Nekaj pluralnosti je v slovenski medijski prostor s parimi nizkocenovnimi projekti izven prevladujoče levo nazorske usmeritve omogočil šele internet. In če kje, bi bilo medijskim strokovnjakom smiselno in nujno opozarjati na neenakopravno obravnavo spletnih medijev v primerjavi s tiskovinam pri vprašanju znižanja Davka na dodano vrednost za publikacije. Po predlaganih novelah zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanašata na tiskane in elektronske publikacije, bi znižali stopnji DDV, ampak selektivno: za knjige in tisk na 5 odstotkov, za spletne medije pa zgolj na 9,5 %. Pri čemer za razlikovanje ni nobenega resnega argumenta izven namere za oviranje razvoja spletnih medijev, ki dejansko lahko bistveno prispevajo k pluralizaciji slovenske medijske krajine. Spoštovani predstavniki novinarskih združenj, profesorji s področja medijev in drugi "varuhi pluralizma" ... vas slednje nič ne skrbi? Zakaj se javno ne oglasite?!?