Slovenija zdaj lahko dobi največji levo usmerjeni dnevni časopis

Združitev tretjega in četrtega največjega slovenskega dnevnega časopisa ne bo ogrozila konkurence na medijskem trgu, je po poročanju Radia Slovenija odločil Svet Agencije za varstvo konkurence.
Slednje pomeni, da se bosta Dnevnik in Večer združila v skupen medijski projekt, ki bo na oglaševalskem trgu tiskanih medijev imel 40-odstotni delež in s tem med časopisi leve usmeritve resno konkuriral Delu in Slovenskim novicam, katerih lastnik je preko povezanih družb skupina Kolektor Stojana Petriča.
Slovenija še vedno ostaja brez desnosredinskega tiskanega dnevnika, je pa na spletu vzklilo nekaj medijskih projektov, ki skušajo zapolniti ta prostor. A država jih z načrtovanimi spremembami davka na dodano vrednost na knjige, časopise in periodiko namerava postaviti v neenakopraven položaj.
Lastniki Dnevnika in Večera so sicer namero po združevanju najavili pred letom dni. AVK je zdaj presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Na trgu dnevnega tiska se namreč razmere zaostrujejo, saj naklade strmo padajo.
Skupna naklada Dnevnika in Večera bi ob združitvi bila približno 40 tisoč izvodov, saj imata sedaj vsak približno polovico te naklade, oziroma Dnevnik kakšnih 2.000 izvodov več kot Večer.
Podjetji Dnevnik, ki mu načeluje Bojan Petan ter Večer, z lastnikom 2HT invest d.o.o., ki je v posrednem lastništvu Uroša Hakla, sta lani sicer prikazala dobiček iz poslovanja in sicer v Dnevnik d.d. v višini 677 tisočakov, Večer pa tudi približno toliko.
Tudi v prihodnje naj bi časopisa izhajala ločeno, Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem koncu, kjer sta močna že sedaj in imata vsak svoje bralce. Združila pa naj bi notranje in zunanjepolitično ter športno uredništvo, vsaj delno pa morda še naročniške oddelke, trženje in administracijo. Družbi zdaj skupaj zaposlujeta 264 ljudi (137 + 127), koliko delovnih mest bo pa ohranila nova skupna združba, pa za zdaj še ni znano.
Slovenski cehovski novinarski združenji imata glede združevanja nekoliko različne občutke. V Društvu novinarjev Slovenije jih predvsem skrbi za "ohranitev kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev."
Po prepričanju DNS lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. "Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja," so prepričani v DNS, zato bi po njihovem prepričanju njuno (za)majanje imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor.
V Združenju novinarjev in publicistov jih za morebitne pretrese na področju medijske pluralizacije in ohranjanja kakovostnega novinarstva, ki je hrbtenica javnega mnenja, ne skrbi toliko. Predsednik ZNP, dr. Matevž Tomšič, je ocenil, da se zaradi združevanja razmerja na slovenskem medijskem trgu ne bodo kaj dosti spremenila.
"Glede na to, da sta oba časopisa podobno politično-ideološko usmerjena, saj sta izrazito naklonjena levici, njuna združitev tudi z vidika pluralnosti medijskega prostora ne bo prinesla ničesar bistveno novega," meni Tomšič.
Med zaskrbljene pa sodi profesor s FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki ga skrbi predvsem povezovanje redakcij notranje in zunanje politike. Zanj je predvsem povezovanje notranjepolitične redakcije "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora".
Slednje pomeni, da se bosta Dnevnik in Večer združila v skupen medijski projekt, ki bo na oglaševalskem trgu tiskanih medijev imel 40-odstotni delež in s tem med časopisi leve usmeritve resno konkuriral Delu in Slovenskim novicam, katerih lastnik je preko povezanih družb skupina Kolektor Stojana Petriča.
Slovenija še vedno ostaja brez desnosredinskega tiskanega dnevnika, je pa na spletu vzklilo nekaj medijskih projektov, ki skušajo zapolniti ta prostor. A država jih z načrtovanimi spremembami davka na dodano vrednost na knjige, časopise in periodiko namerava postaviti v neenakopraven položaj.
Lastniki Dnevnika in Večera so sicer namero po združevanju najavili pred letom dni. AVK je zdaj presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Na trgu dnevnega tiska se namreč razmere zaostrujejo, saj naklade strmo padajo.
Skupna naklada Dnevnika in Večera bi ob združitvi bila približno 40 tisoč izvodov, saj imata sedaj vsak približno polovico te naklade, oziroma Dnevnik kakšnih 2.000 izvodov več kot Večer.
Podjetji Dnevnik, ki mu načeluje Bojan Petan ter Večer, z lastnikom 2HT invest d.o.o., ki je v posrednem lastništvu Uroša Hakla, sta lani sicer prikazala dobiček iz poslovanja in sicer v Dnevnik d.d. v višini 677 tisočakov, Večer pa tudi približno toliko.
Tudi v prihodnje naj bi časopisa izhajala ločeno, Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem koncu, kjer sta močna že sedaj in imata vsak svoje bralce. Združila pa naj bi notranje in zunanjepolitično ter športno uredništvo, vsaj delno pa morda še naročniške oddelke, trženje in administracijo. Družbi zdaj skupaj zaposlujeta 264 ljudi (137 + 127), koliko delovnih mest bo pa ohranila nova skupna združba, pa za zdaj še ni znano.
DNS združevanje skrbi, ZNP ne
Slovenski cehovski novinarski združenji imata glede združevanja nekoliko različne občutke. V Društvu novinarjev Slovenije jih predvsem skrbi za "ohranitev kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev."
Po prepričanju DNS lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. "Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja," so prepričani v DNS, zato bi po njihovem prepričanju njuno (za)majanje imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor.
V Združenju novinarjev in publicistov jih za morebitne pretrese na področju medijske pluralizacije in ohranjanja kakovostnega novinarstva, ki je hrbtenica javnega mnenja, ne skrbi toliko. Predsednik ZNP, dr. Matevž Tomšič, je ocenil, da se zaradi združevanja razmerja na slovenskem medijskem trgu ne bodo kaj dosti spremenila.
"Glede na to, da sta oba časopisa podobno politično-ideološko usmerjena, saj sta izrazito naklonjena levici, njuna združitev tudi z vidika pluralnosti medijskega prostora ne bo prinesla ničesar bistveno novega," meni Tomšič.
Med zaskrbljene pa sodi profesor s FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki ga skrbi predvsem povezovanje redakcij notranje in zunanje politike. Zanj je predvsem povezovanje notranjepolitične redakcije "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora".
40-odstotni tržni delež ne bo ogrozil konkurence. Hmmm, kakšen delež pa jo bi? #onlyinsloveniahttps://t.co/QdOURj0K35
— Miro Hacek (@MHacek) July 29, 2019
Če bi bilo odvisno od prodaje, ne bi bilo že dolgo več ne Dela, ne Dnevnika, ne Večera, ne Mladine, ne Reporterja, ne... naj nadaljujem? :)
— Miro Hacek (@MHacek) July 29, 2019
Seveda, ampak odločitvi regulatorjev v 2019 (Večer, Dnevnik) in v 2015 (Delo, Večer) sta si precej nasprotni v precej podobnih primerih. Na to opozarjam.
— Miro Hacek (@MHacek) July 29, 2019
Delo je julija 2014, zaradi odločitve AVK, ob takrat aktualni grožnji finančne kazni prodalo Večer.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) July 29, 2019
Zadnje objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Z novimi spremembami bodo plače le še dodatno obremenjene
19. 2. 2025 ob 9:07

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu
18. 2. 2025 ob 9:00

(Jugo)nostalgija
18. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Prihajajoči dogodki
FEB
20
Slavnostna akademija ob 80-letnici Alenke Puhar
10:00 - 13:00
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
FEB
22
Video objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59
Izbor urednika

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00
12 komentarjev
Kaj pa vem
Nekaj oddelkov bodo združili-športni,za trženje,zunanjepolitični itd.To pomeni manj zaposlenih,to pomeni odpuščanje.Kje so zdaj vedno glasni sindikati?G.Tušek;na okope-da vas vidimo!!! Ne zdaj v mišjo luknjo.
MEFISTO
"Odpovedati" moraš Večer in ne naročnine.
IgorP
Če bodo pri Večeru zaradi združitve odpuščali, bom odpovedal naročnino!
pozdrav
Najboljše je, da Maribor zdaj ustanovi nov štajerski medij, saj bo z združitvijo Večera z Dnevnikom ,Štajerska še bolj zapostavljena.
MEFISTO
Koliko je pa Večer prispeval k štajerski zapostavljenosti oziroma nezapostavljenosti? K prvi veliko, k drugi pa nič!
Alojzij Pezdir
Združevanje dveh časopisov oz. dveh časopisnih kolektivov še zdaleč ne pomeni neposrednega seštevanja obeh dosedanjih tržnih deležev na skupnem tržišču ter preprostega seštevanja dosedanjih dobičkov.
Napovedane "racionalizacije" in "optimalizacije" v skupnem poslovanju pa najbrž ne bodo v ospredje postavljale najbolj kakovostnih in najbolj izvirnih in najbolj prepoznavnih medijskih vsebin in časnikarjev ter zunanjih kolumnistov, ampak bodo v ospredje postavljale prihranke oz. dobičk ter vnaprejšnje izogibanje vsakršnim komplikacijam in morebitnim konfliktom, zlasti z mnenji odločilnih poslovnih partnerjev v gospodarstvu in politiki.
Za pošteno, neodvisno, kakovostno in prepoznavno avtorsko novinarstvo se ne obeta nič dobrega in spodbudnega, za zainteresirane kritične bralce pa nič nepričakovanega.
Kraševka
Mislim, da je dobro, da imamo čim več različnih MEDIJEV. Tako bi imeli državljani večji vpogled v dogajanje - iz vseh zornih kotov.
Ko dva medija združimo, kljub obljubam o njihovi ohranitvi samostojnosti, se s časom to ZVODENI. In to ve tudi NAČRTOVALEC te združitve.
MEFISTO
Kraševka,mislim, da si udarila mimo. Dnevnik in Večer sta le toliko različna, da Večer kupujejo mariborski, Dnevnik pa ljubljanski naivci.
MEFISTO
Ne podcenjuj jih. To so vendar srditi borci proti fašizmu. Brez njih ne bi bilo Primorske in, o groza, Reka, Trst, Gorica bi bili na naši strani meje.
MEFISTO
Pravzaprav gre vse kot po maslu.
Najprej se bosta združila Dnevnik in Večer, ki ju nihče ne bere.
Kasneje se jima bo pridružilo še Delo, ki ga že zdaj kupujejo le branjevke za zavijanje solate.
Na koncu pa bo skrahiral še ta združeni in edini relikt obdobja, ki se ne bi smelo nikoli zgoditi.
IgorP
In s kom se bo bodla Orbanova TV???? Janša nima za burek v Sloveniji, samo svoje lape in zastavico za Orbana! FUJ
MEFISTO
Še kot dzi nu nje ja tega ne bi mogel bolj tehtno, premišljeno in poznavalsko povedati. Želim ti, da še naprej dozorevaš ob tem rdečem šundu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.