Slovenija zamuja s pripravo nacionalne strategije za enakost LGBTIQ+ oseb

Vir: @freepik na Freepik

Poslanec SD Soniboj Knežak je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi minister Luka Mesec (Levica), nedavno naslovil poslansko vprašanje o tem, kdaj nameravajo sprejeti Strategijo za enakost LGBTIQ+ oseb.

»V Sloveniji smo priča porastu sovraštva, ki se še posebej izraža ob dogodkih, kot sta Parada ponosa in LGBTIQ filmski festival. Nedopustno je, da se udeleženci teh dogodkov soočajo z nasiljem zaradi svoje spolne usmerjenosti. […] Pričakujemo, da bo nacionalna strategija za enakost vključila tudi akcijski načrt ter ponudila sistemske rešitve za odpravo diskriminacije in spodbujanje strpnosti,« je dejal Knežak.

Strategija naj bi celostno naslovila potrebe LGBTIQ+ oseb ter prispevala k odpravi diskriminacije in uresničevanju načela enakosti v Republiki Sloveniji.

V skladu s sprejetim sklepom pa bi morala biti sprejeta že do konca leta 2024.

Ugovor vesti ali diskriminacija?

Na pripravo strategije je vlado že opozoril zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki bo na sodišču zastopal istospolno usmerjeno žensko zaradi diskriminacije. Ginekologinja ji je namreč odrekla zdravstveno obravnavo, vodenje nosečnosti, ko ji je pacientka zaupala, da je v postopku umetne oploditve v Avstriji. Ginekologinja je pri Zdravniški zbornici vložila ugovor vesti.

 

Ministrstvo: Strategija je v pripravi

»Obsojamo vsakršno nasilje nad LGBTIQ+ skupnostjo in smo tudi zaskrbljeni nad dogajanji v sosednjih državah, kot je na primer Madžarska,« komentirajo na ministrstvu za delo (MDDSZ).

Madžarska je namreč nedavno prepovedala parade ponosa in sprejela ustavni amandma, ki prepoznava samo dva spola.

»Kot družba se moramo v Sloveniji zavzemati za tolerantno in strpno okolje, kjer bomo lahko sobivali ne glede na osebne, politične, kulturne, verske in spolne razlike,« dodajajo.

Pripravo strategije je sicer določil že sklep državnega zbora po napadih na LGBTIQ+ skupnost v Ljubljani.

Kaj pa bo nacionalna strategija vsebovala? Na ministrstvu odgovarjajo, da so pogovori s stroko in nevladniki še v teku, zato o vsebini še ne morejo govoriti.

Visoka stopnja enakopravnosti, a slabše javno mnenje

Na indeksu enakosti Equaldex je Slovenija dobila vrednost 66, višje od vseh sosed z izjemo Avstrije, z indeksom 69. To jo uvršča na 39. mesto (od 197) na svetu.

Toda to ne pojasni vsega: indeks enakopravnosti (pravic) je relativno visok (84), medtem ko je indeks javnega mnenja le 48.

Za primerjavo z drugimi evropskimi državami: na abscisni osi je indeks javnega mnenja, na ordinatni pa indeks enakopravnosti. Vir: Zajem zaslona na equaldex.com

Podatki raziskave Slovenskega javnega mnenja (SJM 2024) kažejo, da je podpora porokam istospolnih parov lani glede na leto prej narasla za 2,4 odstotne točke, na 55,2 %.

V oči pa bode podatek, da je leta 2020 poroko istospolnih parov podpiralo 61,0 % vprašanih.

Ob tem naj bi leta 2020 posvojitev otrok s strani istospolnih parov, ki je v Sloveniji uzakonjena, podpiralo 38,9 %, nasprotovalo pa ji je 45,9 % vprašanih.

Žaljenje, vandalizem in medvrstniško nasilje

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik nam je odgovoril, da iz svetovanj, prijav diskriminacije in poročanja medijev opaža, da so »ljudje zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza občasno v javnosti deležni žaljenja in tudi fizičnega nasilja.«

Do tega naj bi najpogosteje prišlo na prireditvah, kot je Parada ponosa; pojavljajo pa se tudi vandalizem in sovražni zapisi na družbenih omrežjih ter komentarjih na spletnih straneh medijev.

Dodaja, da je v Sloveniji dolgotrajna težava tudi nadlegovanje takšnih učencev in dijakov v osnovnih in srednjih šolah, ki praviloma nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali svoje težave.

Prihajalo naj bi tudi do diskriminacije na področju dela in zaposlovanja, dostopa do dobrin, storitev in stanovanj ter pri zdravstveni oskrbi.

Zagovornik se ukvarja tudi s črko »i« v LGBTIQ - s položajem interspolnih ljudi v medicinskih postopkih. Interspolni ljudje so rojeni s telesnimi lastnostmi, zaradi katerih spola ni mogoče opredeliti kot ženskega ali moškega.

Interspolnost se je tradicionalno pojmovalo kot vrsto motenj in nekoliko ožje, z vidika zagovornikov pravic pa so problematični predvsem kirurški posegi na novorojenčkih za »normalizacijo« spolovil. To je še zmeraj praksa v veliki večini držav po svetu, v Evropi so jo med drugim prepovedale Avstrija, Španija in Portugalska.

Ne le en, manjkajo nam štirje strateški načrti

»Temelj za snovanje ukrepov varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakih možnosti na ravni zakonodaje in politik so tudi in predvsem nacionalni strateški načrti,« pojasnjuje Lobnik.

Lobnik je že leta 2022 vlado opozoril, da Slovenija še nima štirih nacionalnih strateških načrtov, s katerimi bi v nacionalni okvir politik prenesli strateške dokumente Evropske unije.

To so: Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025; Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025; Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 in Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanju judovskega življenja (2021–2030). Priporočil je, naj te nacionalne strateške načrte pripravi in sprejme čim prej.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki