Slovenija v EU z najvišjim deležem študentov, ki ne diplomirajo, v zdravstvu korupcija in čakalne dobe

Uredništvo
0

V zadnjem delu pregleda poročila Evropske komisije o državi Sloveniji si bomo pogledali, kakšno ogledalo nam Evropa postavlja na področju zdravstva, trga dela, javne uprave in pravosodnega sistema.

Zdravstvo: Potrebujemo sistemske rešitve in ne ad hoc ukrepov

Poročilo ugotavlja, da v zdravstvenem sistemu v zadnjih letih ni bilo zaznati nikakršnega napredka. Potrebovali bi sistemske ukrepe in ne ad hoc rešitve, ki jih je v zadnjih letih morala sprejemati ZZZS zaradi nižje rasti prihodkov.

Slovenija sicer dosega mešane rezultate: po eni strani je pri nas umrljivost dojenčkov med najnižjimi v Evropi, po drugi strani pa imamo nadpovprečen razkorak med pričakovano življenjsko dobo in pričakovanimi leti zdravega življenja.

Končni izkupiček: Slabe rezultate dosegamo pri štirih od sedmih kazalnikov OECD za kakovost zdravstva.

Težave v slovenskem zdravstvu so predvsem javna naročila, korupcija, zadolženost bolnišnic in čedalje daljše čakalne dobe – število pacientov, ki čakajo dlje od največje možne čakalne dobe, se je npr. v letu 2014 povečalo za 33%, na 24.815 oseb.

V spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost slovenskih bolnišnic v milijonih evrov. Izgubo iz poslovanja so imele v vseh letih, razen v obdobju 2008-2009.

Vir: Evropska komisija
Vir: Evropska komisija

Evropska komisija tudi ugotavlja, da je upravljanje bolnišnic podvrženo političnemu vmešavanju. Proračuni bolnišnic so vnaprej določeni, zato uprava nima veliko spodbud, da bi učinkoviteje uporabljala razpoložljivo infrastrukturo.

Večina zdravstvenega osebja so javni uslužbenci. Zaradi sistema plač v javnem sektorju nimajo pravih spodbud za izboljšanje učinkovitosti.

V Sloveniji zdravstvene prispevke skoraj v celoti financirajo zaposlene osebe, delež države je med najnižjimi v EU. Prihodki zdravstvenega sistema so tako tesno povezani s trgom dela.

Trg dela: Zaradi visoke minimalne plače manjša zaposlenost

Postopno je opazno izboljšanje, v zadnjih dveh letih se je stopnja zaposlenosti zvišala iz 68,2% na 70,2%. Delež samozaposlenih se od leta 2008 povečuje, vzporedno se povečuje delež s.p., ki delajo samo za enega naročnika.

Za Aktivno politiko zaposlovanja Slovenija namenja 100 milijonov evrov letno (0,3% BDP), kar je pod povprečjem EU.

Minimalna plača je visoka, porazdelitev plač pa zelo zgoščena. Imamo najvišjo minimalno plačo kot % povprečnega bruto dohodka v celi EU (52,9%). Zaradi ravni minimalne plače po mnenju EK obstaja tveganje, da nekateri nizko kvalificirani delavci niso zaposljivi. Porazdelitev plač je tudi zelo zgoščena v razponu blizu minimalne plače.

Imamo najvišji delež študentov, ki ne diplomirajo

Izobraževalni sistem na splošno deluje dobro, visokošolsko izobraževanje pa ima veliko pomanjkljivosti. Imamo četrto najvišjo stopnjo vpisa študentov v terciarne akademske programe, delež tistih, ki ne diplomirajo, pa je najvišji v EU (31,1%).

Moder stolpec predstavlja delež študentov, ki se vpišejo v terciarni program in ga ne dokončajo; Vir: Evropska komisija
Svetlo moder stolpec predstavlja delež študentov, ki se vpišejo v terciarni program in ga ne dokončajo;
Vir: Evropska komisija

Delno je to tudi posledica fiktivnih vpisov, ki predstavljajo velik problem, hkrati pa bremenijo tudi javne finance.

Študentsko delo je še naprej privlačno. Čeprav je od februarja 2015 dražje, je še vedno najcenejša in najbolj prožna oblika dela.

Sistem socialne zaščite deluje razmeroma dobro, stopnja tveganja revščine je pod povprečjem EU. Po drugi strani bodo v obdobju po krizi ostala nižja nadomestila za številčne družine ter nižji starševski dodatki.

Javna uprava: čedalje manj učinkovita, njena sestava se je od ZUJF-a precej spremenila

Pisali smo že, da se je učinkovitost javne uprave zmanjšala, kar je tudi posledica menjav vlad.

Aktualna vlada je sicer aprila 2015 sprejela strategijo za razvoj javne uprave 2015-2020. Reforma naj bi bila usmerjena tudi v bolj pravično nagrajevanje javnih uslužbencev. Zaradi zamrznitve zaposlovanja in zniževanja plač se je v zadnjih letih precej spremenila sestava delovne sile v JU. Mlajših od 30 let je samo 7%, medtem ko je vsak tretji javni uslužbenec starejši od 50 let.

Pravosodni sistem: Sodni zaostanki ostajajo prednostna naloga

V letu 2015 se je število nerešenih sodnih zadev zmanjšalo, a Slovenija je še vedno v vrhu po številu nerešenih zadev v nekazenskih sporih. Spori na prvi stopnji trajajo povprečno 744 dni, kar spada v vrh EU.

Vir: Evropska komisija
Vir: Evropska komisija

Na zgornjem grafu lahko vidimo, da ima približno vsak osmi Slovenec odprto zadevo na sodišču na prvi stopnji. Odpravljanje sodnih zaostankov tako ostaja prednostna naloga.

Raziskave in razvoj: Od nacionalnega cilja se oddaljujemo

Zaradi prizadevanja za konsolidacijo javnih financ se znižujejo javni odhodki za raziskave in razvoj in tako zaostajajo za nacionalnim ciljem 3% BDP, ki ga moramo doseči do leta 2020.

Politika bo morala tukaj precej spremeniti svoj kompas.

Trg dela, zdravstvo in pravosodje nujno potrebujejo reforme

Slabo učinkovita in potratna javna uprava v veliki meri izhajata iz nepravičnega sistema plač javnih uslužbencev. V sistemu, v katerem dodatki in napredovanja na podlagi delovne dobe prevladujejo nad možnostjo nagrajevanja na podlagi dosežkov, se stroški dela povečujejo, motivacija mlajših pa zmanjšuje.

Ali kot je danes izjavil prvi mož ZZZS: “Dokler ne bosta zdravnik in uprava plačana po učinku in kakovosti, ni upanja za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema”.

Daljši komentar na celotno poročilo Evropske komisije pa sledi v prihodnjih dneh.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime