Slovenija lani bolj demokratična kot leto prej, v času desnih vlad indeks demokratičnosti višji

Blaž Čermelj

POSLUŠAJ ČLANEK
Za globalno demokracijo je slabo leto. Kot kaže redna letna analiza The Economista, se je trend upadanja demokratičnih svoboščin, ki ga beležijo že od leta 2014, nadaljeval tudi v letu 2020. Trende je še zlasti zaostrila pandemija covida-19.

Slovenija na lestvici z oceno 7,54 zaseda 35. mesto, kar je malenkost boljši rezultat kot leto prej. Rezultat državo uvršča med pomanjkljive demokracije, vendar hkrati tudi med najboljše tri v svoji regiji. Raziskava kaže, da je indeks demokratičnosti višji v času desnih vlad.

Najbolj demokratična država na svetu z oceno 9,81 ostaja Norveška, sledijo ji Islandija, Švedska in Nova Zelandija. Lestvico 167 držav na neslavnem zadnjem mestu z oceno 1,08 zaključuje Severna Koreja.

Raziskava ocenjuje stopnjo demokratičnosti države na podlagi petih kriterijev: volilnega procesa in pluralizma, delovanja vlade, politične udeležbe, demokratične politične kulture in državljanskih svoboščin. Ugotavlja, da je v letu 2020 8,4 % svetovnega prebivalstva živelo v t.i. "popolnih demokracijah", medtem ko jih je v avtoritarnih vladavinah živela več kot tretjina.

Vir: Economist

Demokracija svetovno gledano v upadu


Letošnja skupna ocena znaša 5,37 in je najnižja od začetka raziskave leta 2006. Vendar pa so k zmanjšanju skupne ocene posamezne države prispevale različne deleže.

[caption id="attachment_291939" align="alignnone" width="300"] Vir: Economist[/caption]

Velik skok je zabeležil Tajvan, ki je v poročilu napredoval za 11 mest, velik padec pa Mali, kjer se je avgusta zgodil državni udar. Nazadovale pa so tudi nekatere uveljavljene demokracije, kot na primer Francija, ki si je grajo ocenjevalcev in padec med pomanjkljive demokracije zaslužila zaradi stroge policijske ure in popolne ustavitve javnega življenja.

Najboljše in najslabše regije večinoma brez sprememb


Najbolj demokratične države ostajajo tiste v zahodni Evropi ter severni Ameriki. Visoko se uvrščajo tudi nekatere države Aziji, Oceaniji in južni Ameriki. Najbolj problematične ostajajo podsaharska Afrika, severna Afrika in Bližnji vzhod.

[caption id="attachment_291943" align="alignnone" width="720"] Vir: Economist[/caption]

Kako demokratična država je Slovenija?


Slovenija se v raziskavi s skupno oceno 7,54 letos uvršča na 35. mesto, kar je dve mesti bolje kot leta 2016. Najboljšo oceno (9,58) si je država prislužila na področju izvedbe volilnega procesa in pluralizma, na področju državljanskih pravic je prejela oceno 8,24. Z oceno 7,22 je bilo ocenjeno področje politične participacije. Najnižji oceni je Slovenija prejela na področju funkcioniranja državne uprave (6,43) ter politične kulture (6,25).

Najvišjo skupno oceno v raziskavi Democracy index si je Slovenija prislužila leta 2006 in 2008, ko je ta znašala 7,96; najnižjo pa v letih 2017, 2018 in 2019 in sicer 7,50.

https://twitter.com/adDrapi/status/1357990459260420102

Najvišjo stopnjo demokratičnosti v Evropi dosegajo skandinavske države Norveška, Islandija, Švedska, Finska in Danska, ki jim sledijo Irska, Nizozemska in Švica.

Slovenska uvrstitev je zlasti spodbudna, če nanjo gledamo z vidika, da so se v državi demokratične spremembe zgodile šele pred tremi desetletji. Slovenija v skupini takšnih držav zaseda odlično tretje mesto takoj za Estonijo (7,84) in Češko (7,67) ter je precej pred sosedama Madžarsko (6,56) in Hrvaško (6,50). Hkrati pa je v primerjavi z zahodnoevropskimi državami le pred Belgijo (7,51) in Grčijo (7,39).

Slovenska soseda Avstrija z oceno 8,16 zaseda skupno 18., Italija pa z oceno 7,74 skupno 29. mesto.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Desna vlada kot potencial za demokratizacijo Slovenije
Letošnje poročilo Democracy Index 2020 kaže, da Slovenija z desno vlado (kot tudi preteklimi desnimi vladami) in Janezom Janšo objektivno ne postaja nedemokratična, avtoritarna ali kaj podobnega - kot se sicer pogosto poskuša pokazati tako doma, kot v tujih medijih, ki jim razmere pri nas razlaga le en del političnega spektra. Slovenija tako ostaja med državami, zavezanimi demokratični tradiciji, ki pa zaradi svoje politične usode po drugi svetovni vojni še vedno preboleva določene otroške bolezni. Kot nas je popredalčkav The Economist, imamo "pomankljivo demokracijo", ki ima še ogromen potencial za napredek, kot že dlje časa opozarjajo ugledni posamezniki. Je pa jasno, da so spremembe potrebne in da nam s trdim delom in medsebojnim spoštovanjem lahko uspe doseči večjo demokratičnost, verjetnost za to je pod desno vlado glede na pretekle rezultate celo večja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike