Slovenija Evropsko komisijo spet pozitivno presenetila

Evropska komisija je danes obete za Slovenijo za letos znatno izboljšala. Slovenski BDP se bo tako po mnenju komisije v letošnjem letu glede na poletno oceno povečal za dodatne 0,7 odstotne točke. Napovedi za slovensko gospodarstvo so dobre, predvsem gledano na obdobje naslednjih dveh let. Bruselj pa je že četrtič zapored dvignil oceno gospodarske rasti v naši državi.

V Sloveniji naj bi bila po mnenju EK tudi precej nižja inflacija kot v skupnem evropskem prostoru, ta naj bi znašala 1,7 %, medtem ko bo v EU znašala 2,4 %.

Evropska komisija tako za Slovenijo izpostavlja, da je njeno gospodarstvo precej zraslo, prišlo do predkrizne ravni in da bo močno raslo tudi v naslednjih letih.

A to še ni edina dobra novica za Slovenijo, saj podatki kažejo, da je javni dolg, kljub temu, da se je povečal, znatno nižji od povprečja EU, prav tako pa je precej nižja tudi brezposelnost.

Slovenija bo tako letos po podatkih EK beležila 6,4-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,2-odstotno. Obete za letos je v primerjavi s poletno napovedjo komisija znatno izboljšala, in sicer za 0,7 odstotne točke, za prihodnje leto pa naj bi se ocena poslabšala za 0,8 odstotne točke.

Gospodarska rast v Sloveniji bo po napovedi komisije letos sicer občutno večja od povprečja v območju EU, kjer naj bi bila petodstotna, v prihodnjem letu pa bo ta blizu povprečja EU, kjer bo rast po napovedih 4,3-odstotna. Za leto 2023 komisija Sloveniji napoveduje 3,5-odstotno rast, kar je za 1,1 odstotne točke nad napovedano rastjo v območju evra.

EK pričakuje večjo potrošnjo Slovencev

H gospodarski rasti v Sloveniji bo po pričakovanjih komisije bistveno prispevala zasebna poraba, ki naj bi se po lanskem 6,6-odstotnem padcu letos povišala za 8,4 odstotka. Javna poraba se bo letos povečala za 2,4 odstotka. Zlasti močno pa naj bi letos okrevale bruto naložbe v osnovna sredstva - po lanskem 8,2-odstotnem upadu naj bi se letos okrepile za kar 10,3 odstotka, tudi prihodnje leto pa naj bi zatem zrasle za 8 odstotkov, napoveduje Evropska komisija.

Ob objavi jesenske gospodarske napovedi v komisiji opozarjajo na rast inflacije, ki je zaradi rastočih cen energije na najvišji ravni v desetih letih. Sloveniji za letos napovedujejo 1,7-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu 2,1-odstotno, v letu 2023 pa 1,7-odstotno. Območje evra naj bi v omenjenih letih beležilo višjo inflacijo, torej 2,4-odstotno, 2,2-odstotno in 1,4-odstotno.

Komisija v poglavju o Sloveniji sicer izpostavlja, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici tega leta bistveno okrepilo glede na enako obdobje lani in da naj bi se vrnilo na raven pred pandemijo v tretjem četrtletju tega leta ter še naprej močno raslo v prihodnjih dveh letih. Rast poganjajo potrošnja in naložbe. Visoki tekoči izdatki naj bi ovirali izboljšanje javnih financ, še navaja komisija.

Javnofinančni primanjkljaj se bo povečal, javni dolg še vedno veliko pod povprečjem EU, brezposelnost zgledno nizka

Res pa je, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos znašal 7,2 odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa 5,2 odstotka in 4,4 odstotka. To je več od povprečja v območju evra, kjer naj bi bil ta letos 7,1-odstoten, v prihodnjem letu 3,9-odstoten, v letu 2023 pa 2,4-odstoten. Pravila kot zgornjo dopustno mejo določajo 3 odstotke BDP.

Javni dolg pa bi moral biti pod mejo 60 odstotkov BDP, a bo v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, tako v območju evra kot v EU znatno višji, okoli 90 odstotkov BDP. V Sloveniji bo znatno nižji od povprečja v območju evra, in sicer naj bi letos znašal 77,7 odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa 76,4 odstotka in 76 odstotkov BDP.

Slovenija bo po napovedi komisije letos beležila 4,6-odstotno brezposelnost, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih še nekoliko znižala, in sicer na 4,5 odstotka in na 4,4 odstotka. To je znatno manj kot v povprečju v območju evra, kjer bo brezposelnost letos 7,9-odstotna, v letu 2023 pa 7,3-odstotna.

Poklicnih priložnosti že dolgo ne toliko kot zdaj

Statistični urad je ravno danes objavil, da je v Sloveniji bilo v 3. četrtletju 2021 razpisanih več kot 22.400 prostih delovnih mest, kar je za skoraj desetino (ali približno 2.000) več, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju. Število prostih delovnih mest je tako doseglo najvišjo raven od leta 2008, odkar se izvaja to raziskovanje.

Povečano povpraševanje po novi delovni sili pa je bilo zabeleženo v skoraj vseh področjih dejavnostih (razen v štirih od skupaj 18 področij dejavnosti). V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo tokrat za dvakrat večje povpraševanje po novi delovni sili v izobraževanju (zabeleženih je bilo 870 prostih delovnih mest), kar pomeni, da izobraževalne ustanove pred začetkom novega šolskega leta intenzivneje iščejo nove kadre.